Vplivi gospodarjenja na funkcionalne lastnosti gozdne vegetacije in ekološke razmere v dinarskih jelovo–bukovih gozdovihKermavnar, Janez (Avtor) Kutnar, Lado (Mentor) Eler, Klemen (Komentor) gospodarjenje z gozdomrastlinski funkcionalni znakipritalna gozdna vegetacijamikroklima sestojaOmphalodo-Fagetum s. lat.V raziskavi smo analizirali spremembe okoljskih razmer in odzive gozdne vegetacije na različno intenziteto poseka drevja v dinarskih jelovo-bukovih gozdovih Slovenije. Eksperimentalno zasnovana študija je obsegala tri raziskovalna območja (Trnovski gozd, Snežniško območje, Kočevski Rog), kjer je bila leta 2012 na krožni površini 0,4 ha izvedena različna intenziteta poseka: kontrola (strnjeni sestoji brez poseka), 50-odstotni posek lesne zaloge sestoja (presvetlitve) in 100-odstotni posek (sestojne vrzeli). Na vsakem območju smo izbrali devet kraških vrtač, vsaka intenziteta ukrepanja pa je bila izvedena na tretjini ploskev. Popise vegetacije na večjih ploskvah (400 m2) smo izvedli pred posekom (2012), dve leti po (2014) in šest let po (2018) poseku. Na manjših ploskvicah, ki so bile razporejene na različnih delih znotraj vrtač, smo izmerili temperaturo zraka, zračno vlago in talne parametre. Ugotovili smo, da je stopnja sprememb v ekoloških dejavnikih in sestavi vegetacije sorazmerna z intenziteto poseka. Na mikroklimatske razmere je značilno vplivala interakcija med intenziteto poseka in lokalnimi topografskimi dejavniki razgibanega kraškega površja. Zastopanost funkcionalnih znakov rastlin se je med strnjenimi sestoji in vrzelmi značilno razlikovala. Po poseku se je povečal delež enoletnic/dvoletnic, trav in šašev, visokih steblik, rastlinskih vrst z lažjimi semeni, z večjo sposobnostjo razširjanja ter z daljšim obdobjem cvetenja. Naseljevanje vrzeli in presvetlitev v začetni fazi sukcesije je potekalo predvsem preko R-strategov oz. na motnje prilagojenih pionirskih vrst. Hkrati ugotavljamo, da so tipične gozdne vrste po poseku v veliki meri uspele preživeti. Sobivanje tipičnih gozdnih vrst, pomladka drevesnih vrst in kolonizatorskih rastlin z različnimi funkcionalnimi lastnostmi se je odražalo v povečani vrstni/funkcionalni pestrosti rastlinskih združb, kar lahko prispeva k ugodnemu stanju ohranjenosti gozdnega habitatnega tipa (Natura 2000). V disertaciji smo obravnavali tudi vplive naravnih in antropogenih motenj na pritalno vegetacijo v različnih gozdnih ekosistemih po Sloveniji ter analizirali pomen abiotskih in biotskih mehanizmov združevanja vrst v rastlinske združbe.20212021-01-29 07:15:07Doktorsko delo/naloga124521VisID: 190657COBISS_ID: 50582531sl