<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pravica do pokojnine delavcev migrantov</dc:title><dc:creator>Vujinović,	Dajana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strban,	Grega	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Socialna varnost</dc:subject><dc:subject>delavci migranti</dc:subject><dc:subject>uredbe</dc:subject><dc:subject>bilateralni sporazumi</dc:subject><dc:subject>svoboda gibanja</dc:subject><dc:subject>mednarodno in evropsko socialno pravo</dc:subject><dc:description>Svoboda gibanja delavcev je poleg prostega pretoka blaga, kapitala in storitev ena od štirih temeljnih svoboščin na notranjem trgu EU. Države EU zmanjšujejo administrativne ovire za enakovredno uveljavljanje socialnih pravic državljanov drugih držav EU, hkrati pa določajo ukrepe za urejanje in zaščito lastnega trga dela. Države EU nacionalne zakonodaje o socialni varnosti povezujejo z  Uredbo (ES) 883/2004, obveznosti in pravice, ki izhajajo iz nacionalnih zakonov, so zato enake za vse delavce v posamezni državi (domače in tuje). Z nečlanicami EU sklepajo različne dvostranske sporazume o socialni varnosti, ki po svoji vsebini prav tako povezujejo sisteme socialne varnosti obeh pogodbenih strank z namenom, da mednarodno mobilne osebe ne bi izgubile pravice do socialne varnosti. V naši Ustavi je pravica do socialne varnosti določena v 50. členu kot temeljna človekova pravica. Leta 2004 je bila dopolnjena z omembo pravice do pokojnine kot konkretne pravice, ki omogoča uresničevanje pravice do socialne varnosti. Naše Ustavno sodišče je lahko povezalo pravico do socialne varnosti in zasebno lastnino, to povezavo je vzpostavilo tudi ESČP.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-01-28 09:00:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124516</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 97229</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 49413379</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
