<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Povezanost bivalnega okolja in izvajanja aktivnosti starejših oseb</dc:title><dc:creator>Jamnik,	Tinkara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Galof,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Oven,	Alenka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>starejše osebe</dc:subject><dc:subject>fizično okolje</dc:subject><dc:subject>socialno okolje</dc:subject><dc:subject>samostojnost</dc:subject><dc:subject>dnevne aktivnosti</dc:subject><dc:description>Uvod: Za kakovost življenja v starosti je pomembna čim večja samostojnost pri izvajanju aktivnosti. S tem, kako starejše osebe ohranijo to samostojnost, je povezano tudi okolje, tako fizično kot socialno. Za ohranitev samostojnosti je pomembno, da izzivi okolja ne presegajo sposobnosti posameznika. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati povezanost med bivalnim okoljem starejših oseb in izvajanjem aktivnosti glede na starost, stopnjo samostojnosti in obliko bivanja. Metode dela: V kvantitativni raziskavi smo podatke pridobili z anketnim vprašalnikom, ki je vseboval štiri sklope. Prvi sklop je bil namenjen pridobitvi demografskih podatkov, drugi sklop je predstavljal Indeks Barthel. Tretji sklop je vseboval 11 trditev o socialnem okolju, pri katerih so anketiranci označili strinjanje na tristopenjski Likertovi lestvici. Četrti sklop je vseboval 17 trditev o fizičnem okolju, na katere so anketiranci odgovarjali z DA oz. NE. Vzorčenje je bilo namensko in priložnostno. Rezultati: Anketiranci v zgodnjem starostnem obdobju so strinjanje s trditvami o socialnem okolju ocenili s povprečno višjimi ocenami pri vseh trditvah kot starejše osebe v poznem starostnem obdobju. Anketiranci v poznem starostnem obdobju so se v večjem deležu strinjali pri večini  trditev o fizičnem okolju kot anketiranci v zgodnjem starostnem obdobju. Anketiranci, ki živijo v instituciji, so se v večjem deležu strinjali s trditvami o fizičnem okolju. Razprava in zaključek: Na izvajanje določene aktivnosti vplivajo sposobnosti starejše osebe, sama aktivnost in okolje v katerem se aktivnost izvaja. Vsi ti dejavniki so med seboj tesno povezani, zato mora delovni terapevt pri obravnavah starejših oseb to tudi upoštevati in na njih gledati ter jih obravnavati celostno. Institucionalno fizično okolje je v primerjavi z domačim fizičnim okoljem bolje prilagojeno za bivanje starejših oseb. Delovni terapevt z obravnavami na uporabnikovem domu lahko tudi svetuje glede ustreznega prilagajanja fizičnega okolja konkretni starejši osebi, kar ima lahko vpliv na njihovo samostojnejše izvajanje aktivnosti.</dc:description><dc:publisher>[T. Jamnik]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-01-23 07:45:30</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124465</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 104135</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 48418819</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
