Zaščita otroka, žrtve kaznivega dejanja nasilja v družiniMesojedec, Nina (Avtor) Filipčič, Katja (Mentor) nasilje v družiniotrokzaščita otroka v kazenskih postopkihotrok kot pričazaslišanje otrokaforenzični intervjusekundarna viktimizacijaprijazna soba za zaslišanje otrokPodročje nasilja v družini urejata Zakon o preprečevanju nasilja v družini in Kazenski zakonik. Zakon o preprečevanju nasilja v družini vsebuje pravno opredelitev nasilja v družini, ki predstavlja temelj za delo organov in organizacij, ki imajo dolžnost pomagati žrtvi nasilja v družini. Kazenski zakonik pa vsebuje kazenskopravno opredelitev nasilja v družini, ki predstavlja temelj za poseg v pravice povzročitelja nasilja v družini. Otrok je pri kaznivem dejanju nasilja v družini lahko le posredna žrtev, pri kaznivem dejanju zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja pa neposredna žrtev. Ti dve kaznivi dejanji sta med seboj v odnosu specialnosti. Razlikujemo tudi med sociološko in pravno opredelitvijo nasilja v družini. Ti opredelitvi se med seboj nikoli ne moreta prekrivati v celoti, vseeno pa se zakonodajalec trudi pravno opredelitev približati sociološki, kar koristi položaju žrtve. Otroci kot najšibkejši in najranljivejši člani družbe potrebujejo posebno zaščito, še posebej kot žrtve kaznivih dejanj in udeleženci v kazenskih postopkih. Pri obravnavanju nasilja v družini je otrok v kazenskem postopku udeležen kot priča. Zaradi te udeležbe je otrok sekundarno viktimiziran, še posebej pa je to izrazito med zaslišanjem otroka. Zaslišanje otroka se zato opravi s pomočjo forenzičnega intervjuja, poznamo pa tudi različne ukrepe za zmanjševanje učinkov sekundarne viktimizacije. Eden takšnih ukrepov je prijazna soba za zaslišanje otrok. Pridevnik 'prijazna' zajema vse ukrepe, ki se uporabijo, da se otrok v sobi dobro počuti.20182021-01-22 09:00:02Magistrsko delo/naloga124447VisID: 97203COBISS_ID: 16463953sl