Mikroskop kot most med znanostjo in umetnostjoPrezelj, Tim (Avtor) Gunde Cimerman, Nina (Mentor) Berlot Pompe, Uršula (Komentor) laboratorijska biologija/umetnostna zgodovinaErnst HaeckelbioumetnostUmetnost in znanost sta bili že od nekdaj tesno prepleteni, saj so številna umetniška dela izhajala iz naravoslovnih odkritij, hkrati pa je tudi umetnost podžigala željo po boljšem poznavanju sveta. Od vseh znanstvenih področij je morda prav laboratorijska biologija najbolj korenito vplivala na razvoj evropske vizualne umetnosti. V srednjem veku so nekateri mikrobi povzročali številne epidemične bolezni, upodobljene na mnogih znamenitih umetniških delih svetovnih mojstrov. Na prelomu 19. v 20. stoletje je bil znanstveni in tehnični napredek na vrhuncu. Izboljšave mikroskopa so omogočile raziskovanje prej nevidnih mikroorganizmov. Mladi ambiciozni umetniki, naveličani izrabljenih motivov takrat uveljavljenega historizma, so skozi mikroskop uzrli popolnoma nove oblike. Te so danes tudi relativno dobro matematično opisane. Posebne zasluge pri tem ima nemški naravoslovec in umetnik Ernst Haeckel. S svojim delom Umetnostne podobe narave (Kunstformen der Natur) je uspel na izviren način približati naravne oblike mikrobov in drugih organizmov širši javnosti. Iz tega dela so zajemali in še vedno zajemajo navdih številni pomembni umetniki in znanstveniki. Potencial mikrobov kot slikarskega medija je prvi prepoznal nobelovec Alexander Fleming. Kasneje se je iz tega razvilo zelo dinamično znanstveno-umetniško področje bioumetnosti oz. BioArta. Vse to odraža pomen širokega pogleda in interdisciplinarnega pristopa za doseganje prelomnih znanstvenih in umetniških rezultatov.20212021-01-10 07:15:09Magistrsko delo/naloga124228VisID: 187624COBISS_ID: 51392515sl