Delovna terapija pri otrocih z razvojno motnjo koordinacijeMüller, Mario (Avtor) Šuc, Lea (Mentor) Gričar, Nevenka (Recenzent) diplomska deladelovna terapijaotroci s posebnimi potrebamidelovnoterapevtski pristopispecifične učne težavedispraksijaUvod: Razvojna motnja koordinacije oziroma dispraksija označuje motnjo v senzorični obdelavi prispelih dražljajev, ki otežuje k cilju usmerjeno in smotrno delovanje. Razvojna motnja koordinacije temelji na motnjah možganskega delovanja. Zgodnja obravnava je pri otrocih z omenjeno motnjo ključnega pomena, saj jim omogoča vključevanje v aktivnosti in aktivnosti, ki so pomembne za njihov razvoj in nadaljnjo življenje. Namen: Namen diplomskega dela je izvesti pregled literature in ugotoviti, kateri delovnoterapevtski pristopi so v literaturi predstavljeni kot primerni za obravnavo otrok z razvojno motnjo koordinacije. Metode dela: Opravili smo pregled literature, ki je bil usmerjen v iskanje raziskav s področja delovne terapije pri otrocih z razvojno motnjo koordinacije. Iskanje literature je potekalo z iskalnikom po elektronski bazi Digitalne knjižnice Slovenije ter v treh elektronskih podatkovnih bazah: ScienceDirect, Pubmed in Sage Journal. Pri izboru so bili uporabljeni kriteriji za vključitev in izključitev. Rezultati: V končno analizo in sintezo je bilo iz nabora 292 člankov vključenih 8 znanstvenih člankov. Kvalitativna sinteza dobljenih podatkov je podala dve vsebinski teoriji, ki zadeva učinkovitost pristopov pri obravnavi otrok z razvojno motnjo koordinacije in vloga staršev pri obravnavi otrok z razvojno motnjo koordinacije. Razprava in zaključek: Za otroke z razvojno motnjo koordinacije je pomembna zgodnja vključitev v delovnoterapevtsko obravnavo. Med učinkovite pristope delovne terapije za otroke z razvojno motnjo koordinacije štejemo kognitivni pristop v procesu učenja učinkovitega izvajanja vsakodnevnih aktivnosti ter pristop nevromotoričnih nalog. Omenjena pristopa avtorji največkrat omenjajo ter dokazujejo, da kažeta močne pozitivne učinke na obravnavo otrok z razvojno motnjo koordinacije. Starši otrok z razvojno motnjo koordinacije so pomembni člani in partnerji v delovnoterapevtski obravnavi. Pri šolskih otrocih z razvojno motnjo koordinacije pa je pomembno sodelovanje z vzgojno-izobraževalno ustanovo otroka. Pregled literature kaže na pomanjkanje raziskav na temo učinkovitosti pristopov ter raziskav z večjim vzorcem otrok z razvojno motnjo koordinacije, s katerimi bi pridobili natančnejše izsledke.[M. Müller]20202021-01-05 14:15:59Diplomsko delo/naloga124133UDK: 615.851VisID: 104098COBISS_ID: 45442563sl