<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv zakonskih sprememb na obseg denarne socialne pomoči v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Treven,	Tim	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Aristovnik,	Aleksander	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>socialna država</dc:subject><dc:subject>denarna socialna pomoč</dc:subject><dc:subject>socialna varnost</dc:subject><dc:subject>izredna denarna pomoč</dc:subject><dc:subject>sistem socialne varnosti</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Pri urejanju ekonomskega in socialnega položaja posameznika in družine igra država veliko vlogo in ima veliko odgovornost, ker temelji na določbah ustave in mednarodnih aktov, ki jo zavezujejo. Slovenska ustava določa, da je Slovenija pravna in socialna država, zato mora država z zakoni določiti in urediti pravice, s katerimi se uresničujejo ustavna človekova pravica do socialne varnosti, do zdravstvenega varstva in druge socialne pavice, ki so v ustavi določene.
Na socialni položaj ljudi v družbi pomembno vpliva sistem socialne varnosti, ki ga skladno s socialno politiko organizira država. Leta 2012 so v Sloveniji uvedli novo socialno reformo, ki je to področje močno spremenila. V veljavo sta stopila  dva zakona, in sicer Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakon o  socialno varstvenih prejemkih. 
V diplomskem delu predstavljamo spremembe, ki sta jih prinesla  omenjena zakona, vendar se pri tem osredotočamo le  na denarno socialno pomoč.  Pri raziskovanju literature smo uporabili deskriptivno metodo, saj gre za analizo postopkov, procesov in dejstev, metodo kompilacije, saj smo povzemali stališča, spoznanja, ter teoretično primerjalno metodo. V empiričnem delu pa smo uporabili analitično in statistično metodo. 
Pri analizi statističnih podatkov, kot tudi spremenjene zakonodaje, smo  ugotovili, da od leta 2012 delež prejemnikov  denarne socialne pomoči narašča. Eden od razlogov je ta, da se ob uvedbi dodatka za delovno aktivnost poveča prihodek s strani države, tako da so določeni posamezniki  ugotovili, da se jim redno zaposliti praktično »ne splača«. Drugi razlog pa je gotovo tudi ta, da je denarna socialna pomoč  dovolj visoka v primerjavi z minimalno plačo, kar je tudi razlog, da se določeni posamezniki ne želijo redno  zaposliti.</dc:description><dc:publisher>[T. Treven]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-01-05 12:25:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124130</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364.3</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 16842</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 45487107</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
