Povezanost med izkušnjo spolne zlorabe v otroštvu in simptomi anksioznosti, depresije in posttravmatske stresne motnje v času COVID-19Hribar, Anja (Avtor) Repič Slavič, Tanja (Mentor) spolna zloraba v otroštvuCOVID-19tesnobadepresijaposttravmatska stresna motnja.Obdobje COVID-19 za mnoge pomeni soočanje z raznovrstnimi stiskami. Za travmatiziranega odraslega je doseganje lastnega zdravljenja kot zaščita pred zgodnjo travmo problem, saj sedanjost in podoba prihodnosti v veliki meri služijo kot opozorila, namenjena zaščiti pred travmami, ki so se že zgodile. Ob tem pa se pojavi vprašanje, koliko lahko kot to »opozorilo« služi obdobje COVID-19 za osebe z izkušnjo spolne zlorabe v otroštvu. Avtorica v magistrskem delu raziskuje, kakšna je razlika v doživljanju simptomov depresije, anksioznosti in posttravmatske stresne motnje v času COVID-19 med posamezniki, ki so bili spolno zlorabljeni v otroštvu, in tistimi, ki niso bili spolno zlorabljeni v otroštvu. Vprašalnik je v celoti izpolnilo 281 oseb (M = 26–40 let, SD = 0,72), od tega 249 deklet in 32 fantov. Simptome depresije in anksioznosti so merili z lestvico Depression Anxiety Stress Scales (DASS-21), simptome posttravmatske stresne motnje z vprašalnikom The PTSD Checklist for DSM-5 (PCL-5) – Standard, ali je bila oseba spolno zlorabljena v otroštvu, pa so ugotovili z vprašalnikom Maltreatment abuse and exposure scale (MAES). Med udeleženci je bilo 35 % spolno zlorabljenih v otroštvu (N = 99), glede na spol približno vsako tretje dekle (2,7) in vsak peti fant (4,5) ali vsaka tretja oseba (2,9). Med vsemi spolno zlorabljenimi udeleženci v raziskavi je bilo 93 % deklet in 7 % fantov. Raziskava kaže na statistično pomembne razlike v doživljanju PTSM, anksioznosti in depresije v času COVID-19 med osebami, ki so v otroštvu doživele spolno zlorabo, in med tistimi, ki o tem niso poročale, vendar je ob tem potrebno upoštevati tudi nekatere omejitve raziskave.[A. Hribar]20202021-01-01 09:00:02Magistrsko delo/naloga124117UDK: 159.922.8:613.88VisID: 24497COBISS_ID: 45161731sl