<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv onesnaženosti zraka na zdravje ogroženih skupin ljudi in vloga medicinske sestre</dc:title><dc:creator>Lampe,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ravljen,	Mirjam	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajnič,	Manca	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>okoljski vpliv</dc:subject><dc:subject>onesnaževanje zraka</dc:subject><dc:subject>ogrožene skupine</dc:subject><dc:description>Uvod: Onesnažen zrak je najpomembnejša javnozdravstvena težava, povezana z onesnaževanjem okolja. V Evropi je povišanim vrednostim prašnih delcev, ozona, dušikovih oksidov in benzena v zunanjem zraku izpostavljenih okoli 90 odstotkov prebivalcev v mestih. Onesnažen zrak je lahko dejavnik tveganja številnih obolenj, kot so bolezni srca in ožilja, bolezni dihal, presnovne bolezni in bolezni živčevja. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku vsako leto umre okoli 4,2 milijona ljudi. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako onesnaženost zraka vpliva kot dejavnik tveganja na razvoj določenih bolezni in kako vpliva na zdravje ogroženih skupin ljudi. Namen diplomskega dela je prav tako opredeliti vlogo medicinske sestre pri obravnavanju ogroženih skupin ljudi na preventivni ravni z vidika varovanja zdravja. Metode dela: Diplomsko delo je napisano na podlagi pregleda slovenske in tuje literature. Slovenski in tuje članke smo pridobili iz podatkovnih baz ScienceDirect, PubMed/Medline, oddaljenim dostopom Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (DiKUL). Pregledanih je bilo 85 člankov, z izključitvenimi kriteriji jih je bilo po prebranih izvlečkih izključenih 65. Skupno je bilo v diplomskem delu uporabljenih 20 člankov. Rezultati: Onesnažen zrak vsebuje prašne delce, črni ogljik, ozon, ogljikov monoksid, žveplov dioksid, dušikov dioksid, azbest, benzen in radon. Razprava in zaključek: Avtorji večine navedenih raziskav poročajo o pozitivni in statistično značilni povezanosti med izpostavljenostjo prašnim delcem, črnemu ogljiku, ozonu, ogljikovemu monoksidu, žveplovemu dioksidu, dušikovemu dioksidu ter drugimi onesnaževali v zunanjem zraku in boleznimi dihal, boleznimi obtočil, nevrološkimi boleznimi ter presnovnimi boleznimi. Najbolj ogroženi so bolniki z boleznimi dihal, srca in ožilja, sladkorni bolniki, starejši, otroci in nosečnice. Ugotovili smo, da so medicinske sestre pomemben člen v verigi ozaveščanja ljudi in da lahko zmanjšanje vpliva onesnaženega zraka na zdravje bolnikov dosežemo le na dva načina: s prizadevanji za odstranitev oziroma zmanjšanje dejavnika tveganja iz okolja ali prizadevanji za zmanjšanje izpostavljenosti.</dc:description><dc:publisher>[K. Lampe]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-12-31 07:47:25</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124110</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 104086</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 45839619</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
