Optimizacija akustične metode za spremljanje populacij zlatega šakalaLamut, Sebastijan (Avtor) Krofel, Miha (Mentor) Canis aureuszlati šakalekologijaakustična metodateritorialne skupinespremljanje populacijZlati šakal (Canis aureus) je vrsta, ki se v zadnjih letih pogosteje pojavlja pri nas, poleg tega pa se razširja izven svojega znanega življenjskega prostora na nova območja po Evropi. Ena od metod, s katero spremljamo populacije šakalov, je izzivanje oglašanja s predvajanjem posnetka zavijanja šakalov (t.i. akustična metoda). Z raziskavo smo ocenili nekatere vplive na zaznavo odzivov teritorialnih skupin pri nas in v Republiki Hrvaški. Skušali smo ovrednotiti vpliv sezone, diurnalne aktivnosti, razdalje med odzivnimi šakali in poslušalci, vegetacije, habituacije šakalov na pretekla izzivanja ter lastnosti posnetkov na našo zaznavanje oglašanja teritorialnih skupin, kar je bilo do sedaj slabo raziskano. Pri svojem delu smo s terenskimi sodelavci popisali približno 86 km2 območja v Beli krajini, 33 km2 površine na Ljubljanskem barju in 135 km2 na Lonjskem polju, pri čemer smo popise v slovenskem delu raziskovalnega območja večkrat ponovili. S svojim delom smo smo pridobili informacije za izboljšavo osnovne metode in predlagati nekatere vidike nadaljnjim raziskavam na temo akustičnih značilnosti te vrste. S svojimi izsledki potrjujemo domneve o teritorialni funkciji odziva ter njegovo dinamiko glede na sezono, uporabo posnetka in pogostost predvajanj. Preučili smo tudi nekatere vplive vegetacije na našo sposobnost zaznave odziva, kot tudi ovrednotili napake človeških ocen razdalje (in smeri) ter predlagali smernice za bodoče popise. Kjer je to mogoče in zahtevano, predlagamo tehnološko dovršeno rešitev zaznave s snemalniki oziroma tako imenovano pasivno akustično metodo, dopolnjeno z analizami zvočnih spektrogramov za bolj natančna preučevanja.20202020-12-31 07:15:04Magistrsko delo/naloga124105VisID: 187596COBISS_ID: 51415555sl