<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv mutacij v genih c-KIT, PDGFRA, KRAS, NRAS IN BRAF na potek bolezni pri slovenskih bolnikih z razsejanimi gastrointestinalnimi stromalnimi tumorji</dc:title><dc:creator>Bombač,	Alenka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zakotnik,	Branko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Novaković,	Srdjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gastrointestinalni stromalni tumor (GIST)</dc:subject><dc:subject>mutacije</dc:subject><dc:subject>c-KIT</dc:subject><dc:subject>PDGFRA</dc:subject><dc:subject>KIT/PDGFRA divji tip GIST</dc:subject><dc:subject>imatinib</dc:subject><dc:description>Pri približno 85% bolnikov je glavni vzrok za razvoj GIST aktivacijska mutacija (patogena/verjetno patogena različica – PR/VPR, mutacija – PR/VPR) v enem izmed genov c-KIT  ali PDGFRA, medtem-ko pri 10-15% bolnikov z GIST omenjena gena nista mutirana (KIT/PDGFRA divji tip GIST). Pri njih se aktivacijske mutacije – PR/VPR lahko pojavijo v genih, ki kodirajo mitohondrijski encimski kompleks sukcinat dehidrogenazo, redkeje pa v genih KRAS, NRAS ali BRAF. Poznavanje mutacijskega statusa vseh naštetih genov, ki so vključeni v patogenezo GIST, je izredno pomembno pri načrtovanju zdravljenja bolnikov z GIST z zaviralci tirozinskih kinaz (TKI), saj je klinični učinek imatiniba, odvisen od genotipa tumorja. 

Na Oddelku za molekularno diagnostiko Onkološkega inštituta Ljubljana smo v sklopu  doktorske raziskave izvedli molekularno karakterizacijo primarnih tumorjeva bolnikov z razsejanimi GIST. V raziskavo smo vključili bolnike, ki so bili po podatkih iz Registra raka RS, med januarjem 2002 in decembrom 2011 zdravljeni s TKI na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Vsem bolnikom iz naše raziskave smo z metodo direktnega sekvenciranja po Sangerju določili frekvence, mesta in vrste mutacij – PR/VPR v genu c-KIT (eksoni 9, 11, 13, in 17) in v genu PDGFRA (eksoni 12, 14 in 18). Pri bolnikih z določenim KIT/PDGFRA divjim tipom GIST pa smo z metodo kvantitativnega PCR določili tudi najpogostejše (»hot spot«) mutacije – PR/VPR v genih KRAS, NRAS, BRAF, PIK3CA in AKT1 ter imunohistokemično izražanje SDH kompleksa. Nadalje smo ugotavljali tudi vpliv mesta in vrste dokazanih mutacij – PR/VPR na izhod zdravljenja (mediani čas brez napredovanja bolezni in mediani čas celokupnega preživetja) naših bolnikov z imatinibom.

Z doktorsko raziskavo smo ugotovili, da se frekvence mutacij – PR/VPR v preiskovanih genih pri naših bolnikih ujemajo s podatki iz literature. Skupno smo v naši raziskavi dokazali 49 različnih mutacij – PR/VPR v genih c-KIT in PDGFRA. V genu c-KIT smo odkrili 8 novih, v literaturi še nikoli opisanih mutacij – VPR; pri enem bolniku pa smo v genu PDGFRA odkrili dve primarni mutaciji – PR/VPR v eksonu 14, kar je v literaturi izjemno redko opisano. V skupini bolnikov s KIT/PDGFRA divjim tipom GIST mutacij – PR/VPR v genih KRAS, NRAS, BRAF, PIK3CA in AKT1 nismo dokazali pri nobenem bolniku, SDH kompleksa pa nista izražala dva od teh bolnikov. Pri ugotavljanju vpliva mesta in vrste dokazanih mutacij – PR/VPR na izhod zdravljenja pa smo ugotovili, da mesto mutacije – PR/VPR v eksonu 11 gena c-KIT klinično pomembno napoveduje ugoden potek zdravljenja z imatinibom tudi pri slovenskih bolnikih z razsejanim GIST ter da vrsta mutacije – PR/VPR ni pomembna za izhod njihovega zdravljenja. 
Z doktorsko raziskavo potrjujemo, da je molekularna analiza tumorjev bolnikov z GIST nujna in predstavlja pomembno diagnostično orodje pri načrtovanju zdravljenja teh bolnikov z zaviralci tirozinskih kinaz.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-12-25 07:15:04</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124079</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 16305</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 45897731</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
