Športna vadba astronavtov med bivanjem v vesoljuBrenčič, Blaž (Avtor) Debevec, Tadej (Mentor) Kambič, Tim (Komentor) mikrogravitacijašportna vadbamišična atrofijakostna masamednarodna vesoljska postajaneaktivnostZačetek raziskovanja vesolja sega v leto 1957, ko je Sovjetska zveza v orbito izstrelila prvi satelit Sputnik 1. Štiri leta zatem so sovjeti v orbito uspešno poslali prvega človeka (J. Gagarin). Po tem letu so se začele vrstiti vesoljske misije, katerih vrhunec je predstavljala prva ameriška misija, ki je uspešno pristala na Luni (Apollo 11 (Neil Armstrong in Buzz Aldrin) leta 1969. Prvim vesoljskim presežkom je sledil še hitrejši vesoljski razvoj, povezan s številnimi novimi misijami in pričetkom bivanja ljudi v vesolju. Pred dvajsetimi leti so astronavti začeli z daljšimi bivanji na Mednarodni vesoljski postaji, kjer raziskovalci vrsto let izvajajo znanstvene raziskave in proučujejo učinek vesolja na človeški organizem ter vpliv različnih metod športne vadbe pri zmanjševanju teh učinkov. Namen magistrskega dela je predstaviti dosedanja znanstvena dognanja o okoljskih in fizioloških učinkih bivanja v vesolju, s poudarkom na predstavitvi športne vadbe in diagnostike, ki je namenjena ohranjanju zdravja in zmanjševanju negativnih vplivov bivanja v vesolju z glavnim ciljem ohranjanja operativne sposobnosti astronavtov. V ta namen je bil izveden pregled izvirnih znanstvenih raziskav in ostalih relevantnih virov v sledečih spletnih bazah: Pubmed, Web of Science, Science Direct, Embase, SportDiscus, Google Scholar in Cobiss. Uporabljene so bile sledeče ključne besede: microgravity, muscle, exercise, space, flight, biology, NASA, iRED, bed rest, neuro-cognitive, bone, strength, endurance, TVIST, flight, medicine in cardiorespiratory. Ugotovitve raziskav, izvedenih v vesolju, in tistih na Zemlji (bed rest ipd.) so pokazale, da astronavti zaradi mikrogravitacije v največji meri izgubljajo predvsem mišično maso v tistih mišicah, ki skrbijo za pokončno držo, in mišicah spodnjih okončin. Prav tako pride do izrazite redistribucije telesnih tekočin iz spodnjega dela telesa v zgornjega. Zmanjšata se tudi volumen krvne plazme in srčna mišica, ki je vsaj delno manj obremenjena zaradi omenjene redistribucije tekočin in odsotnosti gravitacijskega vektorja. Zaradi teh negativnih fizioloških in morfoloških učinkov se posledično zmanjšata tudi moč in vzdržljivost mišic predvsem spodnjega dela telesa, zmanjša se tudi aerobna kapaciteta in poslabšata se ravnotežje ter koordinacija. Športna vadba je eno najboljših sredstev za minimiziranje škodljivih učinkov bivanja v vesolju. Vadbeni pristopi astronavtov se začnejo s sistematično vadbo na Zemlji, kjer je poudarek na hipertrofiji mišic in aerobni vzdržljivosti, nadaljujejo se na mednarodni vesoljski postaji z vadbo moči in vzdržljivosti, zaključijo pa s ponovnim pridobivanjem izgubljene mišične in kostne mase ob povratku na Zemljo. Na mednarodni vesoljski postaji imajo astronavti na voljo kolesarski ergometer in tekalno stezo za izvajanje aerobne vadbe kot preventive za dekondicijo srčno-žilnega sistema ter inercijsko napravo za vadbo moči, ki služi kot preventiva proti nastanku mišične atrofije. V prihodnosti se načrtujejo nove, dolgotrajne in zahtevne vesoljske misije (Mars), zato je ključnega pomena, da se med bivanjem v vesolju izvaja učinkovita vadba, ki lahko zagotovi celostno ohranjanje zdravja in operativne sposobnosti astronavtov.20202020-12-21 07:15:09Magistrsko delo/naloga124019VisID: 31846COBISS_ID: 57431555sl