Classification and gradient analysis of weed vegetation in EuropeKüzmič, Filip (Avtor) Šilc, Urban (Mentor) Lososova, Zdenka (Komentor) Razvrščanjeordinacijaplevelna vegetacijamakroekologijafitosociologijaFitosociologija je veda, ki preučuje rastlinske zrdužbe ter vzorce, spremembe in povzročitelje teh sprememb v vrstni sestavi in abundanci teh združb. Osnovni podatek je izčrpen popis vseh vrst in njihove abundance na zelo majhnem območju (ploskvi). Enoletna plevelna in ruderalna vegetacija sta tip vegetacije, ki se pojavlja na od človeka močno spremenjenih rastiščih zaradi motenj, ki so zelo različnih intenzivnosti, pogostnosti in predvidljivosti. Ne glede na to pa poleg ostalih abiotskih in biotskih dejavnikov zelo pomembno vplivajo na vrstno sestavo in abundanco. V študijah v doktorski disertaciji smo z uporabo največjega nabora podatkov do sedaj raziskali in opisali nekatere vzorce v enoletni plevelni in ruderalni vegetaciji na nivoju celotne Evrope. V prvem delu smo z uporabo različnih metod razvrščanja odgovorili na dolgo časa odprto vprašanje o najbolj optimalnem številu skupin plevelne in ruderalne vegetacije. Rezultati so pokazali, da štiri skupine najbolje opišejo raznolikost tega tipa vegetacije. Posledično v skladu s tem predlagamo spremembo trenutne sheme za razvrščanje evropskih tipov vegetacije. V drugem delu smo z uporabo dveh tipov plevelne vegetacije na žitnih poljih raziskali teorijo o povezavi med abundanco vrste glede na pozicijo v delu območja razširjenosti vrste. Našli smo močno podporo teoriji, ko so v primeru plevelne vegetacije na bazičnih tleh vrste bolj specializirane blizu roba območja razširjenosti. V primeru plevelne vegetacije na kislih tleh nismo našli podpore za to teorijo, temveč smo izpostavili verjetne pomanjkljivosti v metodologiji in predlagali povečanje območja. V tretjem delu smo raziskali enega najdlje poznanih vzorcev v ekologiji – manjšanje vrstne pestrosti z oddaljevanjem od ekvatorja – z vidika izbranega tipa vegetacije. Ugotovili smo, da se alfa diverziteta manj močno spreminja z geografsko širino kot gamma diverziteta, ki so jo uporabljali v večini podobnih raziskav. Kljub šibkemu trendu smo zaznali pomembne razlike med tipi vegetacije glede na intenzivnost motnje, saj se je alfa diverziteta pri bolj intenzivnih motnjah z višjo geografsko širino celo povečala. V četrtem delu smo bolj podrobno raziskali stopnjo prisotnosti neofitov v plevelni in ruderalni vegetaciji, ki je bila prepoznana kot najbolj prizadeta v več regijskih raziskavah. Našli smo velike razlike med sedmimi evropskimi bioregijami (z najvišjim številom neofitov v atlantski regiji) in med tremi tipi motenj (z najvišjim številom neofitov v ruderalni vegetaciji). Iz izsledkov vseh študij lahko zaključimo, da glavni značilnosti plevelne in ruderalne vegetacije (prevlada enoletnih vrst in pojavljanje, ki je tesno povezano s človekovim delovanjem) dajeta temu tipu vegetacije pomembno vlogo v ekoloških raziskavah, saj lahko po eni strani zaradi teh posebnosti identificiramo pomanjkljivosti v nekaterih splošno sprejetih ekoloških teorijah, po drugi strani pa lahko z dokazi podpremo in tako utrdimo nekatere druge.20202020-12-16 07:15:11Doktorsko delo/naloga122898VisID: 187539COBISS_ID: 44400643sl