<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba didaktičnih iger pri preverjanju znanja iz matematike ob vstopu učencev v 2. razred</dc:title><dc:creator>Bartol,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hodnik,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>didaktične igre</dc:subject><dc:description>V teoretičnem delu smo najprej predstavili pojem igre in njen pomen za otrokov razvoj, nato pa smo igro povezali tudi s poukom. Igro pri pouku imenujemo didaktična igra, saj vključuje tudi cilje, ki naj bi jih učenci z njo dosegli. Predstavili smo več vrst didaktičnih iger, zapisali njihove funkcije in prednosti v primerjavi s klasičnimi oblikami pouka. Pri tem nismo pozabili omeniti vloge učitelja, ki je pri igri zelo pomembna. Glede na to, da je tehnologija vse bolj prisotna v naših življenjih, nismo mogli mimo računalniške didaktične igre, ki počasi prodira v naše šole in k pouku. Doseganje ciljev z didaktičnimi igrami pa smo povezali tudi s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, saj smo želeli preveriti, ali so dovolj učinkovite za doseganje znanja. Opredelili smo vrste in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja ter zapisali merske karakteristike. S preverjanjem in ocenjevanjem znanja pa je tesno povezana taksonomija znanja, s katero določamo stopnjo učenčevega znanja. Izpostavili smo Bloomovo in Gagnejevo taksonomijo znanja, pri čemer se slednja uporablja predvsem pri določanju znanja pri pouku matematike. Opredelili smo tudi učni načrt za matematiko za 1. razred osnovne šole in zapisali operativne cilje, ki smo jih preverjali z didaktičnimi igrami. V praktičnem delu smo predstavili didaktične igre, ki smo jih uporabili pri preverjanju znanja iz matematike. Predstavili smo tudi, katera znanja glede na Gagnejevo taksonomijo znanja preverja posamezna didaktična igra.
V empiričnem delu smo ugotavljali, kako zanesljive so didaktične igre pri preverjanju znanja iz matematike na začetku 2. razreda. Preverjali smo zanesljivost didaktičnih iger pri preverjanju znanja oz. uresničevanju ciljev iz učnega načrta pri posameznem učencu. Pri tem smo ugotovili tudi, katere vsebine v učnem načrtu so primernejše za vključitev v didaktične igre in katere vsebine nam pokažejo najzanesljivejše podatke o učenčevem znanju. V empiričnem delu smo preverili tudi, ali so didaktične igre zanesljive pri preverjanju znanja na različnih taksonomskih ravneh. 
Rezultati raziskave so pokazali, da ni bistvenih razlik pri doseganju ciljev glede na to, ali jih preverjamo s pisnim preizkusom znanja ali pa se pri tem poslužujemo didaktičnih iger. Z didaktičnimi igrami lahko enako učinkovito kot s pisnim preizkusom znanja preverimo znanje učencev, rezultati raziskave pa so pokazali, da so nekateri rezultati pri didaktičnih igrah celo boljši kot pri pisnem preizkusu znanja. Didaktične igre lahko uporabimo pri različnih matematičnih vsebinah, ki so zapisane v učnem načrtu za matematiko, vendar je pri tem pomembno, kako so igre zasnovane in izvedene. Z didaktičnimi igrami smo v večini preverjali osnovno in konceptualno znanje, lahko pa z njimi prav tako učinkovito preverimo tudi znanje na ostalih taksonomskih ravneh. Kljub temu da so se pokazale manjše razlike pri rezultatih med preverjanjem znanja s pisnim preizkusom znanja in z didaktičnimi igrami, pa vemo, da imajo didaktične igre svoje prednosti, zaradi katerih naj bi se jih učitelji posluževali pri pouku.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-12-11 07:29:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>122433</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 41771011</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
