Vpliv naravnega staranja na izbrane lastnosti smrekovine in kostanjevineŽlahtič, Mojca (Avtor) Humar, Miha (Mentor) Oven, Primož (Recenzent) naravna odpornostekstraktivifungicidne lastnostimehanske lastnostikapilarni navzem vodespremembe barvestar lesLes vedno bolj pridobiva na pomenu. Ker bo lesa predvidoma že okoli leta 2020 pričelo zmanjkovati, ga bomo vedno pogosteje reciklirali ali tudi ponovno uporabljali. Želeli smo določiti vpliv naravnega staranja na izbrane lastnosti smrekovine in kostanjevine. Uporabili smo več 10 let star kostanjev drog (Castanea sativa) in 6 let star smrekov nosilec (Picea abies). Staremu lesu smo določili odpornost na glive, pri čemer smo uporabili izolate 5 različnih gliv razkrojevalk lesa: Gloeophyllum trabeum, Antrodia vaillantii, Hypoxylon fragiforme, Pleurotus ostreatus in Trametes versicolor. Mehanske lastnosti smo določali s tritočkovnim upogibnim testom (modul elastičnosti) in tlačnim obremenjevanjem vzorcev. Spremembe v navzemu vode smo določevali na tenziometru. Zanimal nas je tudi delež ekstraktivov v lesu, pri čemer smo za izpiranje uporabili 3 različna topila: vodo, 70 % metanol in cikloheksan. Numerično smo ovrednotili barve staranega lesa po CIE – L*, a*, b* sistemu. Rezultati testiranj kažejo na to, da se relevantne lastnosti kostanjevine niso bistveno spremenile. Tudi po več desetletjih rabe je les ohranil odpornost proti glivam razkrojevalkam lesa, za razliko od lesa smreke. Pri kostanju so prav tako opazne ohranjene mehanske lastnosti in nizek kapilarni navzem vode. Pri ekstrakciji se je kot najučinkovitejše topilo izkazala voda, tako pri kostanjevini in smrekovini. Po drugi strani se je 6 let stara smrekovina izkazala za manj odporno lesno vrsto, z višjo izgubo mase, večjim kapilarnim navzemom vode in manjšim deležem ekstraktivov. Obe lesni vrsti sta z leti spremenili naravno barvo lesa, ki s starostjo potemni.[M. Žlahtič]20132020-12-10 12:19:33Magistrsko delo/naloga122423UDK: 630*81COBISS_ID: 2132617sl