<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Termične in mehanske lastnosti kopolimerov bio-osnovanih benzoksazinov in hitozana</dc:title><dc:creator>Marinič,	Dana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ručigaj,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>benzoksazin</dc:subject><dc:subject>hitozan</dc:subject><dc:subject>termomehanske lastnosti</dc:subject><dc:subject>vanilin</dc:subject><dc:subject>gvajakol</dc:subject><dc:description>Enostavna in učinkovita sinteza benzoksazinskih monomerov je od prvih poskusov naprej temeljila na uporabi materialov na osnovi fosilnih goriv. Danes je trend raziskav zaradi vse večjih okoljskih problemov in vedno večje izkoriščenosti neobnovljivih naravnih zalog usmerjen v razvoj obnovljivih materialov, ki bi lahko nadomestile uporabo petrokemikalij. Formaldehid industrijsko pridobimo s katalitsko oksidacijo biometanola, zato trendi sintez benzoksazinov spodbujajo zamenjavo fenolov na osnovi nafte za tiste iz obnovljivih virov. Naravni diamini so deležni manjše pozornosti kot naravni fenoli, najverjetneje zaradi manjših naravnih zalog. Pred nami so še leta raziskav, saj je še veliko neraziskanih naravnih komponent in nejasnosti o povezavi med strukturo in lastnostmi naravnih benzoksazinov. 
V magistrskem delu sem sintetizirala benzoksazinska monomera na osnovi gvajakola in na osnovi vanilina, kot primarni amin sem uporabila furfurilamin. Njuno molekularno strukturo sem potrdila z infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo in z nuklearno magnetno resonanco. V nadaljevanju sem na učinkovit in poceni način pripravila kopolimere različnih mešanic benzoksazina in hitozana. Termične in mehanske lastnosti sem določila z diferenčno dinamično kalorimetrijo, termogravimetrično analizo in dinamično mehansko analizo. Vpliv hitozana na polimerizacijo benzoksazinov je bistveno bolj zapleten kot preprost katalitični učinek aminske skupine, ki drastično zniža temperaturo odpiranja benzoksazinskega obroča. Z benzoksazini se poveže preko tvorbe Schiffove baze in številnih močnih kovalentnih in vodikovih vezi. Dodatne vezi vodijo do gosto zamreženega materiala, kar izrazito izboljša mehanske in termične lastnosti kopolimerov. Primerjala sem tudi vpliv uporabe različnih benzoksazinov na lastnosti kopolimerov. Izkazalo se je, da igra aldehidna skupina na benzoksazinskem obroču vanilina, poleg hitozanskih funkcionalnih skupin, ključno vlogo pri vzpostavitvi novih vezi med monomerom in hitozanom.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-12-09 09:25:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>122399</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 11532</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 42025219</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
