<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Termično aktivirano samoceljenje bio-osnovanih polibenzoksazinov</dc:title><dc:creator>Markovič,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ručigaj,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>polibenzoksazin</dc:subject><dc:subject>bio-osnovani viri</dc:subject><dc:subject>termične lastnosti</dc:subject><dc:subject>samoceljenje</dc:subject><dc:description>Polimeri in polimerni kompoziti so daleč najbolj raziskan razred materialov v okviru materialov s sposobnostjo samoceljenja. Zaradi velike porabe fosilnih goriv so številne raziskave usmerjene k iskanju in sintetiziranju polimerov iz bio-osnovanih virov z namenom, da bi nadomestili polimere na osnovi fosilnih goriv. Benzoksazine sintetiziramo z reakcijo med fenolnim in aminskim delom ter paraformaldehidom. Polimeri s sposobnostjo samoceljenja so zamreženi sistemi. Za izvedbo reakcij samoceljenja mora biti mreža takšnega materiala dovolj fleksibilna in s primernimi funkcionalnimi skupinami.

Pri eksperimentalnem delu sem sintetizirala dva benzoksazinska monomera. Prvi je bil na osnovi difenolne kisline, stearilamina in paraformaldehida (DK/SA-BOX), drugi pa na osnovi difenolne kisline, Jeffamina D-2000 in paraformaldehida (DK/JF2000-BOX). Za preučevanje učinkovitosti samoceljenja kopolimerov iz bio-osnovanih virov sem s polimerizacijo z odpiranjem obroča pri visokih temperaturah pripravila kopolimere v petih različnih masnih razmerjih. Kemijsko strukturo in uspešnost sinteze sem potrdila z nuklearno magnetno resonanco (NMR). Pri obeh čistih benzoksazinskih monomerih sta bila na spektru vidna vrhova, s katerima sem uspešno potrdila nastanek oksazinskega obroča. Termične lastnosti čistih benzoksazinov in kopolimerov sem pridobila z diferenčno dinamično kalorimetrijo (DSC) in termomehanske lastnosti z dinamično mehansko analizo (DMA). Za vsak kopolimer sem s pomočjo programa STAR določila temperaturo steklastega prehoda Tg. Samoceljenje kopolimerov je potekalo pri temperaturi Tg + 10 °C. Učinkovitost samoceljenja sem uspešno dokazala z nateznimi testi lomne žilavosti. Vsak kopolimer in njegovo paralelko sem zlomila štirikrat, trikrat pa je poteklo samoceljenje. Najvišjo učinkovitost samoceljenja je pričakovano dosegel kopolimer, ki je vseboval 50 ut. % monomera DK/SA-BOX in 50 ut. % monomera DK/JF2000-BOX oziroma vzorec 50:50.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-12-09 09:25:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>122398</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 6527</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 42001155</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
