<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>RAZLOGI ZA PRISOTNOST PREZENTIZMA V JAVNEM IN ZASEBNEM SEKTORJU</dc:title><dc:creator>Mačar,	Snežana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Boštjančič,	Eva	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>razlogi</dc:subject><dc:subject>prezentizem</dc:subject><dc:subject>javni sektor</dc:subject><dc:subject>zasebni sektor</dc:subject><dc:subject>vodje</dc:subject><dc:subject>sodelavci</dc:subject><dc:subject>delovni pogoji</dc:subject><dc:description>Čeprav gre za relativno novo raziskovalno področje, je prezentizem pojav, ki obstaja že od nekdaj in je kompleksne narave. Pomeni, da zaposleni kljub slabemu počutju ali drugim zdravstvenim težavam prihajajo na delo, čeprav bi lahko bili upravičeni do bolniške odsotnosti. Razlogi zanj so različni in odvisni od posameznika. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšni so ti razlogi. Poleg preučitve razlogov nas je zanimala primerjava razlogov med javnim in zasebnim sektorjem.
V raziskavi je sodelovalo 470 anketirancev. K raziskovanju smo pristopili z linearno regresijsko analizo, ki smo jo uporabili za ugotavljanje vpliva neodvisne spremenljivke na odvisno spremenljivko. Ker so nas zanimali tudi razlogi v tujem delovnem okolju, smo na osnovi ugotovitev naše raziskave opravili mednarodno primerjavo z Veliko Britanijo.
Poleg preučitve razlogov v slovenskem delovnem okolju naša raziskava pri neodvisnih spremenljivkah, kot so način vodenja, odnosi med sodelavci in urejeni delovni pogoji oziroma delovne razmere, ni zaznala vpliva na prisotnost prezentizma. Trditev, da so razlogi za prisotnost prezentizma med sektorjema enaki, smo lahko le delno potrdili, ker so pri nekaterih razlogih obstajale statistično značilne razlike.
Prispevek je praktične narave, saj pridobljeni rezultati lahko predstavljajo izhodišče za bolj podrobne raziskave po določenih področjih (glede na vrsto dela) ali pa po posameznih organizacijah. Prispevek je uporaben tudi za družbeno okolje, saj smo v občutljivem obdobju, v katerem je bila razglašena epidemija SARS-CoV-2, ko je splošna javnost bolj občutljiva na zdravstveno stanje in se s tem bolj zaveda odgovornosti do sebe in do drugih.</dc:description><dc:publisher>[S. Mačar]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-12-07 10:00:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>122379</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 35:331</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 16583</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 42874371</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
