<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Telerehabilitacija v logopediji in surdopedagogiki</dc:title><dc:creator>Raduha,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kogovšek,	Damjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Novšak Brce,	Jerneja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>logopedska terapija</dc:subject><dc:description>Izraz telerehabilitacija označuje rehabilitacijske storitve na daljavo z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Telerehabilitacija v logopediji in surdopedagogiki predstavlja enega izmed možnih alternativnih načinov za zagotavljanje in izboljšanje dostopnosti do logopedskih in surdopedagoških terapij.
Znanstvena spoznanja s področja telerehabilitacije pri delu z različnimi govorno-jezikovnimi motnjami so pokazala visoko ujemanje med tradicionalno terapijo in telerehabilitacijo. V tujini je bilo opravljenih več raziskav o telerehabilitaciji; raziskovalci so med drugim raziskovali kvaliteto telerehabilitacijskih storitev v primerjavi s tradicionalnimi storitvami rehabilitacije, ugotavljali učinkovitost telerehabilitacije pri različnih populacijah z različnimi patologijami govorno-jezikovnih motenj, medtem ko je nekaj raziskav preučevalo tudi stališča logopedov glede uporabe telerehabilitacije. Omejitve in pomisleki glede uporabe telerehabilitacije v logopedski ali surdopedagoški terapiji se nanašajo predvsem na odsotnost neposrednega fizičnega kontakta v terapiji, kar izpostavljajo tudi logopedinje in surdopedagoginje, ki so sodelovale v raziskavi magistrskega dela. Kljub temu telerehabilitacija glede na dosedanja znanstvena spoznanja nudi potencial za izboljšanje dostopnosti do logopedskih in surdopedagoških terapij. Zaradi pomanjkanja strokovnih delavcev in zasedenosti le-teh se s problemom zagotavljanja kakovostnih terapij srečujemo tudi v Sloveniji. 
Empirični del magistrskega dela prinaša vpogled v področje telerehabilitacije z vidika slovenskih logopedov in surdopedagogov. Uporabili smo avtorski vprašalnik, ki smo ga oblikovali na podlagi znanstvenih in strokovnih teoretskih spoznanj z raziskovanega področja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšno je poznavanje telerehabilitacije logopedov in surdopedagogov v Sloveniji. Cilj raziskave je bil tudi ugotoviti, kako logopedi in surdopedagogi ocenjujejo možnost uporabe telerehabilitacijskih storitev, kaj menijo o potrebnih kompetencah za izvajanje telerehabilitacije ter kakšen pogled imajo na telerehabilitacijo v prihodnosti. Vzorec je predstavljalo 13 logopedinj in surdopedagoginj iz šolske in zdravstvene dejavnosti. 
S pridobljenimi odgovori intervjuvank smo ugotovili, da je poznavanje telerehabilitacije med logopedi in surdopedagogi zelo dobro. Vse intervjuvanke s telerehabilitacijo še niso imele izkušenj, a so na koncu intervjuja skoraj vse (12 od 13-ih intervjuvanih) odgovorile, da bi v prihodnosti uporabile telerehabilitacijo v terapijah. Pri analizi odgovorov smo ugotovili tudi, da le pet intervjuvank meni, da je telerehabilitacija lahko enakovredna tradicionalni terapiji. Ob tem so najpogosteje dodale, da je nekatere dejavnike tradicionalne terapije preko telerehabilitacije nemogoče nadomestiti. Zelo različna mnenja so intervjuvanke podale tudi glede primernosti vseh delov logopedske/surdopedagoške terapije za telerehabilitacijo. Nekaterim se zdi telerehabilitacija bolj primerna za intervencijo, drugim pa za oceno in diagnostiko. Teoretična spoznanja iz tujine potrjujejo primernost vseh delov terapije za telerehabilitacijo. Najpogostejše prednosti telerehabilitacije, ki so jih navedle intervjuvanke, so večja dostopnost do logopedskih/surdopedagoških storitev, prihranek pri času in vožnji, večja sproščenost klienta ter lažje prilagajanje urnika.
V prihodnosti intervjuvanke ocenjujejo možnost postopnega uvajanja telerehabilitacije v logopedijo in surdopedagogiko, vendar bolj kot samostojno terapijo omenjajo telerehabilitacijo kot doprinos h klasični terapiji ali kot kombinacijo s klasično terapijo.
Z rezultati raziskave smo želeli prispevati k razvoju stroke in spodbuditi poseganje po računalniški ter komunikacijski tehnologiji, ki lahko z različnih vidikov olajša in izboljša logopedske in surdopedagoške terapije. Namen raziskave je bil tudi spodbuditi logopede in surdopedagoge k poglobljenemu razmisleku o uporabi telerehabilitacije in pomenu le-te v prihodnosti.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-12-03 08:16:41</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>122353</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 40578563</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
