<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Mineralna sestava kamnin in prsti na področju Otočca</dc:title><dc:creator>Gabrijel,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Golobič,	Amalija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Rentgenska praškovna difrakcija</dc:subject><dc:subject>kvalitativna fazna analiza</dc:subject><dc:subject>kamnine</dc:subject><dc:subject>prst</dc:subject><dc:description>Trdne snovi so lahko kristalinične ali amorfne. Amorfne imajo red kratkega dosega, medtem ko je za kristalinične snovi značilen red dolgega dosega. Red dolgega dosega je v pravih kristalih povezan s tem, da njihovo zgradbo  lahko opišemo s periodičnim ponavljanjem osnovne celice. Zaradi reda dolgega dosega pri kristaliničnih vzorcih pride, če jih obsijemo z rentgensko svetlobo do uklanjanja (diskretnih) rentgenskih žarkov, kar pa nam s pomočjo računalniških programov omogoči identifikacijo snovi v vzorcih. Žarki se namreč uklonijo pod določenimi koti, ki so ob izbrani valovni dolžini rentgenske svetlobe značilni za vsako snov, zato lahko na podlagi uklonske slike, ki ji rečemo tudi difraktogram, ugotovimo, katere snovi se nahajajo v trdnem vzorcu. V diplomskem delu sem tako z rentgensko praškovno difrakcijo ugotavljala, kateri minerali sestavljajo kamnine in prst v vzorcih, ki sem jih nabrala v okolici mojega doma na Otočcu na Dolenjskem. Pri karakterizaciji sem uporabljala program Crystallographica Search Match - CSM, ki bere podatkovno zbirko praškovnih difraktogramov številnih standardov (PDF), in jih primerja z izmerjenim difraktogramom obravnavanega vzorca.
Za vzorčenje na Otočcu sem se odločila, ker sem želela izvedeti več o sestavi tal v mojem domačem kraju. Približno 10 centimetrov pod površjem sem nabrala 8 vzorcev. Na vsaki lokaciji sem nabrala prst in kamenje. Pred merjenjem difraktogramov vzorcev na difraktometru sem vsak vzorec zmlela in homogenizirala v ahatni terilnici. S kvalitativno fazno analizo s programom CSM sem ugotovila, da so bili vsi vzorci kamnin v pretežni meri sestavljeni iz dolomita. Vsebovali so še majhno količino kremena, v dveh sem identificirala tudi zelo majhno količino kalcita. Vzorci prsti pa so vsebovali veliko kremena, razen enega vzorca tudi precej dolomita. Vse prsti so vsebovale še malo silikatnega minerala mikroklina, nekatere pa še malo klinoklora in rutila. Sestava prsti je smiselna glede na kemično preperevanje opisanih kamnin.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-12-01 15:00:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>122249</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 8301</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 41497859</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
