<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Računalniška simulacija regeneracije flavina s kisikom v monoaminskih oksidazah</dc:title><dc:creator>Černjavič,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Obreza,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mavri,	Janez	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>flavini</dc:subject><dc:subject>monoamin oksidaze (MAO)</dc:subject><dc:subject>kvantna kemija</dc:subject><dc:subject>aktivacijska energija</dc:subject><dc:description>Flavini so derivati riboflavina s triciklično strukturo, imenovano izoaloksazin. Znana encimsko aktivna flavina sta flavinmononukleotid (FMN) in flavinadenindinukleotid (FAD). Gre za redoks aktivne koencime, ki katalizirajo različne kemijske reakcije in skupaj z apoproteini tvorijo komplekse imenovane flavoencimi. Med imenovane encime spada monoamin oksidaza (MAO), ki vezana na zunanjo membrano mitohondrijev v reduktivni polreakciji reducira flavin do popolnoma reduciranega flavina (FADH2), v oksidativni polreakciji pa oksidacijo FADH2 nazaj do FAD. Dejstvo, da se flavin lahko popolnoma reducira do FADH2 je pomemben predpogoj za regeneracijo MAO z molekularnim kisikom. Pri regeneraciji nastane vodikov peroksid, ki lahko še naprej reagira in povzroči nastanek reaktivnih kisikovih zvrsti, ki so odgovorne za oksidativni stres in s tem povezano nevrodegeneracijo.
Namen magistrske naloge je bil z uporabo molekulskega modeliranja in kvantne kemije določiti aktivacijsko prosto energijo reakcije flavina s kisikom. Za konstrukcijo tridimenzionalnih modelov smo uporabili program Molden, kvantnokemijske izračune pa smo izvedli s programom Gaussian. Izračune smo najprej izvedli v plinski fazi in nato za realnejšo simulacijo upoštevali še vpliv topila na reakcijo s pomočjo implicitnih modelov z metodo samouglašenega reakcijskega polja in z metodo Langevinovih dipolov. 
Izračunana aktivacijska energija za našo reakcijo v plinski fazi je bila 49,18 kcal/mol. Po vključitvi reakcijskega polja z implicitnimi modeli topila smo opazili, da so se energijske bariere znižale, in sicer za IEFPCM metodo oziroma model polarizabilnega kontinuuma, podprt s formalizmom integralskih enačb (ang. integral equation formalism polarizable continuum model) je bila vrednost bariere 40,91 kcal/mol, za CPCM oziroma model polarizabilnega kontinuuma s formalizmom prevodnika (ang. conductor-like polarizable continuum model) 40,85 kcal/mol, za SMD oziroma solvatacijski model, ki temelji na elektronski gostoti (ang. solvation model based on density) 33,65 kcal/mol in vrednost pri metodi Langevinovih dipolov 40,82 kcal/mol. Iz rezultatov smo zaključili, da voda znižuje aktivacijsko prosto energijo in pospešuje kemijsko reakcijo v primerjavi s plinsko fazo, in sicer najbolj v primeru SMD solvatacijskega modela.
Uspeli smo izračunati proste energije aktivacije in potrditi, da je s kvantnokemijskimi metodami mogoče ovrednotiti reaktivnost regeneracije flavina s kisikom. Ugotovili smo, da reakcija v vodni raztopini brez upoštevanja encimske okolice, ne poteka. V prihodnje bi lahko raziskovali, ali je možno z zaviralci in drugimi učinkovinami vplivati na nastanek reaktivnih kisikovih zvrsti v flavoencimih.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-11-28 07:45:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>122219</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 78136</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
