<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba računske dinamike tekočin za vrednotenje mešanja v farmacevtskih mešalnih posodah</dc:title><dc:creator>Oblak,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bratkovič,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pohar,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>računska dinamika tekočin</dc:subject><dc:subject>mešanje</dc:subject><dc:subject>raztapljanje</dc:subject><dc:description>Razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na hidrodinamsko okolje v mešalnih posodah, je izrednega
pomena v farmacevtski industriji. Mešanje, raztapljanje in kristalizacija so nekateri procesi, ki
so pogojeni z okoljem v mešalnih posodah. Poznavanje okolja nam omogoča optimizacijo
procesov in skladanje s smernicami v farmacevtski industriji, ki skrbijo za zdravila z načrtovano
kakovostjo. Računska dinamika tekočin nam omogoča optimizacijo omenjenih procesov z
zmanjšano količino eksperimentalnih naporov in boljšim poznavanjem lastnosti toka.
Podrobnejše poznavanje toka nam poleg optimizacije procesov omogoča olajšano povečevanje
ali pomanjševanje procesa. V magistrski nalogi smo ovrednotili tok v farmacevtski mešalni
posodi. Tok smo vrednotili s primerjavo med modelom, pripravljenim s pomočjo računske
dinamike tekočin, in eksperimentalnimi podatki. Hidrodinamske pogoje smo eksperimentalno
ovrednotili s testom sledljivca z metodo merjenja prevodnosti, medtem ko smo proces
raztapljanja spremljali s pomočjo infrardeče spektroskopije. Za primerjavo smo uporabili
simulacijo računske dinamike tekočin, natančneje model k-ε, ki ga pogosto uporabljajo v
industriji in se je v preteklosti izkazal kot zelo ekonomičen z zadovoljivimi rezultati. Glede na
izračunane parametre tokovnega profila v mešalni posodi smo izdelali napovedni model za
oceno časa raztapljanja modelne snovi. Model smo vrednotili za različne konfiguracije mešalne
posode ter različne hitrosti mešanja. Test sledljivca je pokazal, da lahko v večini primerov čas
pomešanja določimo s simulacijo. Vidnejše razlike smo zaznali pri počasnejših hitrostih
mešanja in večjih polnitvah mešalne posode. Bolj podroben opis hidrodinamskih pogojev je z
uporabljenim modelom in izbranimi eksperimentalnimi tehnikami omejen. Napovedni model za
proces raztapljanja se je dobro izkazal za izbrano kombinacijo modelne snovi in konfiguracijo
mešalne posode. Napovedni model je za industrijsko uporabnost potrebno preveriti še na
industrijski oz. polindustrijski skali, njegovo splošnejšo uporabnost pa še z drugimi modelnimi
snovmi.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-11-28 07:45:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>122218</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 78135</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
