<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Inženiring plaščnega proteina krompirjevega virusa Y za pridobivanje različnih tipov virusom-podobnih delcev.</dc:title><dc:creator>Janjoš,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podobnik,	Marjetka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>genetsko inženirstvo</dc:subject><dc:subject>virusom-podobni delci</dc:subject><dc:subject>virus Y krompirja</dc:subject><dc:subject>SpyTag/SpyCatcher</dc:subject><dc:description>Virusom-podobni delci (VLP, angl. virus-like particles) so sestavljeni iz ponavljajočih se enot virusnih strukturnih proteinov, ki se spontano samosestavijo v delce, ki so strukturno zelo podobni ali pa celo identični izvornim virusom. Zaradi odsotnosti virusnega genskega materiala so neinfektivni. Imajo širok nabor uporabe na področju biomedicine ter bionanomaterialov. VLP virusa Y krompirja (PVY, angl. potato virus Y) sestavljajo enote plaščnega proteina (CP, angl. coat protein), povezane v obroče, ki so naloženi vzdolž dolge osi VLP filamenta. Tako tvorijo fleksibilne filamente s premerom 13 nm, ki lahko v dolžino merijo od nekaj 10 nm in vse do 3 µm. CP enoto razdelimo na osrednjo globularno regijo ter iztegnjeni N- in C-končni regiji. N-končna regija je izpostavljena na površini, C-končna regija pa je zakopana v lumen filamenta. Da bi dosegli predstavitev tujih peptidov na zunanji površini filamentov, smo v ekspresijskem sistemu E. coli izražali CP PVY, ki so imeli na N-končni regiji preko genske fuzije vnesena različna peptidna zaporedja. S krajšimi pentapeptidnimi aminokislinskim zaporedji (Asp5, Asn5, Leu5 in His5) smo pokazali, da ko se začetek N-končne regije začne z aminokislinami »MGND«, ki pripadajo originalnemu PVY N-končnemu zaporedju, različna kemijska narava manjšega vključka ne vpliva na samosestavljanje CP v filamente. V primeru fuzije naravnega peptida melitina, dolgega 26 aminokislinskih ostankov, se je protein nahajal v netopni frakciji celičnega lizata. Uspešno pa smo na N-končno regijo vnesli 13 aminokislinskih ostankov dolg SpyTag (ST). S konstruktom ST_CP smo nato preko sistema SpyTag/SpyCatcher pripeli tarčni protein na površino filamenta. Z našimi rezultati smo pokazali, da so VLP PVY primeren sistem za prikaz heterolognih peptidov in proteinov na površini fleksibilnih VLP filamentov.</dc:description><dc:publisher>[U. Janjoš]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-11-28 07:15:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>122215</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 601.4:577.21:604.6:602.6:579.8(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 187133</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 43945731</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
