<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Profil nečistot ključnega prekurzorja za sintezo zaviralca angiotenzinskih konvertaz</dc:title><dc:creator>Testen,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kralj Cigić,	Irena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Štefane,	Bogdan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>visokoločljivostna  masna  spektrometrija</dc:subject><dc:subject>ključni  prekurzor</dc:subject><dc:subject>zaviralec angiotenzinskih konvertaz</dc:subject><dc:subject>organske nečistote</dc:subject><dc:description>Sinteze  zaviralca  angiotenzinskih  konvertaz  TCV-116 se večinoma razlikujejo v različnem reakcijskem zaporedju priprave posameznih segmentov molekule, tj. priprave bifeniltetrazolnega  dela,  benzimidazolskega obroča ter stranske estrske  skupine.  V  doktorski disertaciji sem obravnavala dve različni sintezni poti za pripravo ključnega prekurzorja za sintezo aktivne učinkovine TCV-116. Z visokoločljivostno masno spektrometrijo, sklopljeno s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti sem analizirala vzorce  prekurzorja,  pripravljene  po  dveh različnih  sintezah in identificirala vse sorodne organske nečistote. Na osnovi predlaganih struktur spojin iz masnih spektrov in spektrov po tandemski masni spektrometriji sem določila vire oziroma vzroke za nastanek nečistot. V raziskavah sem večjo pozornost namenila sinteznim nečistotam, ki so v primerjavi z razgradnimi precej neraziskane. Nekatere strukture nečistot in mehanizem nastanka sem potrdila s ciljno sintezo in izolacijo, druge s stresnimi testi. Izkazalo se  je, da največ sinteznih nečistot izhaja  iz  zadnje  in  predzadnje  stopnje  pri  obeh  sinteznih poteh.  Pri  prvi  sintezi  je odločilna stopnja  reakcije  esterifikacija,  kjer  se  z  uporabo  1-kloroetil cikloheksil karbonata tvori ester. Ugotovila sem, da ob tem poteka množica vzporednih reakcij z nečistotami, ki so prisotne v reagentu. Nečistote v reagentu sem zaznala z GC-MS analizo in jih  je zaradi strukturne analogije težko odstraniti. Pri  drugem  postopku  je največ nečistot povezanih  s  Suzuki  reakcijo  v  predzadnji  stopnji  celotne  sintezne  poti.  Sinteza  tetrazolnega obroča in tritiliranje, ki sledita, ne odpravita sledov nastalih sorodnih snovi, postopki čiščenja pa so neuspešni za tovrstne spojine.  Pokazala  sem, da lahko z visokoločljivostnim masnim spektrometrom določim strukture nečistotam, ki so prisotne v sledovih  in  hkrati  na  osnovi strukture in ciljnega iskanja mas raziščem njihovo pojavnost v predhodnih stopnjah ter sklepam na  njihov  nastanek.  Pokazala  sem  tudi, da   lahko nastanek nečistot potrdim  z  enostavnimi stresnimi   testi.   Rezultati   raziskav   so   pomembni   za praktično  izvedbo  sinteze  ključnega prekurzorja, hkrati pa širijo znanje o novih strukturah, predvsem na področju strukturne analize podobnih   spojin   z   MS.   Prisotnost   nekaterih   identificiranih   sorodnih   snovi   v ključnem intermediatu  lahko  predstavlja  potencialno  tveganje  za  uporabnike,  ter  so  lahko  zdravju škodljive, ker zaradi svoje reaktivnosti povzročajo poškodbe DNK in so zato lahko potencialno mutagene. </dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-11-27 13:35:00</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>122209</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 5523</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 39951875</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
