<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zaščita dolgih kabelskih izvodov v SN distribucijskem omrežju</dc:title><dc:creator>PESJAK,	MATIC	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Blažič,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Enopolni zemeljski stik</dc:subject><dc:subject>smerna zemeljskostična zaščita</dc:subject><dc:subject>rezidualna napetost</dc:subject><dc:subject>rezidualni tok</dc:subject><dc:subject>DIgSILENT</dc:subject><dc:subject>tripolni kratek stik</dc:subject><dc:subject>dvopolni kratek stik</dc:subject><dc:subject>nadtokovna zaščita</dc:subject><dc:subject>relejna koordinacija</dc:subject><dc:subject>časovno-tokovne karakteristike</dc:subject><dc:subject>Simulink</dc:subject><dc:description>V tej nalogi je raziskan vpliv dolžine oz. razsežnosti kabliranega distribucijskega omrežja na vrednosti tokov enopolnih zemeljskih stikov in kratkih stikov na različnih lokacijah v omrežju ter kako to vpliva na zaznavo zaščitnih relejev.  
Predstavljen je tudi princip delovanja smerne zemeljskostične zaščite in nesmerne nadtokovne zaščite, kar nam omogoča lažje razumevanje glavne problematike. 
V sklopu naloge smo na teoretičnem distribucijskem sistemu s štirimi dolgimi izvodi, ki je prikazan v prilogi A, izračunali vrednosti različnih tipov okvarnih tokov (enopolni zemeljski stik in tripolni/dvopolni kratek stik) na različnih lokacijah omrežja, pri čemer smo pri posameznem primeru spremljali tudi meritve vseh zaščitnih relejev.  
Velik poudarek je dan predvsem na vpliv lokacije okvare na vrednosti tokov enopolnih zemeljskih stikov ter vpliv na meritve zaščitnih smernih zemeljskostičnih relejev.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-11-22 18:40:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>122111</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 53761</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
