<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Fenotipska in genetska opredelitev kranjske čebele (Apis mellifera carnica) na Gorenjskem in Dolenjskem.</dc:title><dc:creator>Porenta,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dovč,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Božič,	Janko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kranjska čebela</dc:subject><dc:subject>Apis mellifera carnica</dc:subject><dc:subject>morfologija</dc:subject><dc:subject>mitohondrijska DNK</dc:subject><dc:subject>mikrosateliti</dc:subject><dc:subject>ekotip</dc:subject><dc:description>V zadnjih letih je dokaj živa diskusija o obstoju ekotipov kranjske čebele v različnih predelih Slovenije. Ker groba genotipizacija vzorcev iz različnih območij ni pokazala jasne strukturiranosti populacije, smo v tej nalogi združili fenotipsko in genetsko presojo dveh populacij, z Gorenjske in Dolenjske. Na izbranem materialu kranjske čebele smo poskušali dokazati razlike med populacijama. Za dokazovanje razlik med populacijama smo uporabili morfometrične metode, s sekvenciranjem odseka tRNAleu - cox2 mitohondrijske DNA smo določili haplotipe in populaciji primerjali na osnovi 19 mikrosatelitnih lokusov. Ugotovili smo, da se lokalno ohranjeni skupini z Dolenjske in Gorenjske razlikujeta v velikosti koškov, noge, pete in v radialni razdalji. Razlikujeta se tudi v krilnih kotih D7, G18 in K19. Najbolj uporabne lastnosti za iskanje razlik med skupinami so: dolžina golenice prve noge, površina koškov, dolžina zadnje noge in površina krila. Ugotovili smo značilno pozitivno korelacijo med dolžino zadnje noge z velikostjo golenice prve noge in velikostjo krila. V našem primeru je bilo razvidno, da kubitalni indeks ni najbolj uporabna lastnost za iskanje razlik med skupinami znotraj rase. Z analizo mitohondrijske DNA smo prišli do rezultata, da na Gorenjskem prevladuje mitohondrijski haplotip C2C in na Dolenjskem haplotip C2E. Analiza mikrosatelitnih lokusov je nakazala zmerno genetsko diferenciacijo med skupinama, največja distanca je med čebelami vzrejevalcev in čebelami lokalno ohranjene populacije z Gorenjske. Ločimo lahko ohranjene populacije in populacije pod vplivom človekove odbire. Vpliv je opazen tako pri morfoloških lastnostih kot pri mikrosatelitnih lokusih.</dc:description><dc:publisher>[T. Porenta]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-11-21 07:15:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>122103</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 575.17:638.12:601.4:577.21:601.2:576.31(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 187107</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 39560707</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
