<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Delovnoterapevtska obravnava oseb z demenco v domovih za starejše občane</dc:title><dc:creator>Medved,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Galof,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Plemelj Mohorič,	Alenka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>demenca</dc:subject><dc:subject>domovi za starejše občane</dc:subject><dc:subject>metode in tehnike dela</dc:subject><dc:description>Uvod: S staranjem prebivalstva narašča pojavnost in razširjenost demence, katera prizadene vsakodnevno funkcioniranje. Obravnava oseb z demenco potrebuje celosten pristop različnih zdravstvenih strokovnjakov. Namen: V diplomskem delu smo raziskali proces delovne terapije v domovih starejših občanov, ob tem pa smo se osredotočili na pogostost uporabe različnih metod in tehnik dela, ki jih delovni terapevti uporabljajo pri obravnavi oseb z demenco. Metode dela: Na osnovi pregleda literature smo oblikovali anketni vprašalnik s 13 vprašanji in ga po elektronski pošti poslali delovnim terapevtom zaposlenim v domovih starejših občanov po Sloveniji. Zbrane rezultate smo analizirali z uporabo programa SPSS Statistics 25. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 64 delovnih terapevtov. Med njimi ima večina že več kot pet let izkušenj na področju obravnave oseb z demenco. Več kot polovica anketiranih ima opravljena dodatna znanja za delo z osebami z demenco. Več kot 80 % anketiranih porabi največ 20 ur delovnega časa na teden za obravnavo oseb z demenco, ter največ pet ur na teden za svetovanje in podporo negovalcem in skrbnikom osebe z demenco. Najpogosteje uporabljena ocenjevalna instrumenta sta Kratek preizkus spoznavnih sposobnosti in Test risanja ure. Kot najpogostejša uporabljena strategija v obravnavi se uporablja trening dnevnih aktivnosti, sledijo pa ji učenje kompenzatornih strategij, socialno vključevanje in trening funkcionalne mobilnosti. V naši raziskavi smo potrdili dve od treh zastavljenih hipotez. Razprava in zaključek: Pri primerjavi dobljenih rezultatov s študijami iz tujine prihaja do razlik pri deležu delovnih terapevtov, ki imajo opravljena strokovna znanja, pri številu oseb, ki jih obravnavajo na teden, ter količini časa, ki ga temu namenijo. Prav tako prihaja do razlik v uporabi strategij dela, saj se pri nas zelo pogosto uporablja trening dnevnih aktivnosti, medtem ko v tujini pogosteje izobražujejo skrbnike in zdravstveno osebje ter izvajajo rekreativne aktivnosti   Podobnost smo ugotovili pri uporabi Kratkega preizkusa spoznavnih sposobnosti, saj se ta najpogosteje uporablja tako pri naših delovnih terapevtih, kot pri tujih. Z raziskavo smo sicer dobili širši vpogled v delovnoterapevtsko obravnavo oseb z demenco, kljub temu pa bi si želeli večji odziv za sodelovanje v raziskavi.</dc:description><dc:publisher>[T. Medved]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-11-20 07:46:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>122078</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 103879</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 38794499</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
