Analiza zahtevnosti učnih vsebin pri matematiki v 5. razreduSmrkolj, Sara (Avtor) Manfreda Kolar, Vida (Mentor) zahtevnejše matematične vsebineUčitelji si prizadevajo, da bi dobro učili, kar zahteva moč in energijo ter vpliv na ljudi, še posebej na učence. Moč izhaja že iz samega položaja, vendar mora biti učitelj sposoben, da uči na dinamičen način, predano in dobro (Paterson, 2005). Pomembno je, da v samem učnem procesu upošteva številne didaktične elemente, kot so npr. motivacija, različne metode, ki pomagajo učencem pri lažjem usvajanju znanja, nenehno spremlja njihov napredek, jih spodbuja k razmišljanju, preverja njihove napačne predstave, itd. (Žakelj, 2003). Učiteljev prvi korak predstavljajo želeni dosežki oz. rezultati učencev ter jasna opredelitev znanj, veščin in procesov za njihov razvoj. Izhodišče učiteljem predstavljajo učni cilji v učnih načrtih, pri njihovem razumevanju mu kot pomoč služijo taksonomije. Slednje usmerjajo njihovo pozornost na različne vidike znanj, veščin, spretnosti in procesov (Rutar Ilc, 2003). V šolskem prostoru se učenci vsakodnevno srečujejo z različnimi učnimi vsebinami na vseh področjih. Nekatere obravnavajo povsem na novo, pri drugih svoje znanje nadgrajujejo. V magistrskem delu se osredotočamo predvsem na zahtevnejše matematične učne vsebine v 5. razredu osnovne šole. V teoretičnem delu smo najprej natančneje predstavili znanje in pouk, učenje in poučevanje, teorije učenja in poučevanja (zanimali so nas predvsem behavioristični, kognitivni in konstruktivistični pristopi učenja in poučevanja). Preučili smo vlogo le-teh ter vlogo reprezentacij pri oblikovanju matematičnih pojmov, prav tako pa tudi pomen učiteljevega profesionalnega razvoja za kvalitetno poučevanje matematike. V empiričnem delu smo s pomočjo lastnega spletnega anketnega vprašalnika raziskali, kakšno je učiteljevo mnenje o zahtevnejših učnih vsebinah pri matematiki v 5. razredu. Zanimala so nas tudi njihova stališča do različnih pristopov poučevanja (predvsem behavioristični, kognitivni in konstruktivistični), ki jih lahko uporabljajo pri poučevanju zahtevnejših matematičnih vsebin in se med seboj razlikujejo glede na učenčevo vlogo in aktivnost v samem učnem procesu. Rezultati raziskave so pokazali, da so učitelji kot najzahtevnejšo učno vsebino tako z vidika obravnave kot z vidika učenčevega razumevanja v večini izbrali pisno deljenje z dvomestnim naravnim številom. Sledijo ji učne vsebine deli celote, obseg in ploščina ter pretvarjanje merskih enot. Učitelji s krajšo delovno dobo (od 1 do 18 let) so izpostavili še naslednje učne vsebine: liki in telesa, merjenje prostornine, pisno množenje, potence ter enačbe in neenačbe. Učitelji z daljšo delovno dobo (od 19 do 40 let) pa so izpostavili še učne vsebini mreža kocke in kvadra ter sklepni račun. Razloge za opredelitev zahtevnosti omenjenih učnih vsebin učitelji večinoma pripisujejo težavnosti postopka ter kompleksnosti razlage, kar nekaj učiteljev pa se ukvarja tudi z vprašanjem o izbiri najprimernejše reprezentacije za določeno učno vsebino. Na podlagi rezultatov, prejetih v naši anketi, smo zaznali tudi razliko med mnenji učiteljev o spremembi njihovega načina poučevanja v času odkar poučujejo. Učitelji z daljšo delovno dobo menijo, da se je njihov način poučevanja z leti spremenil oz. vsaj delno spremenil, učitelji s krajšo delovno dobo pa menijo ravno nasprotno oz. so do tega vprašanja neopredeljeni. S pridobljenimi rezultati smo ugotovili tudi, da učitelji k obravnavi učne vsebine pisno deljenje z dvomestnim naravnim številom večinoma pristopijo na način, ki je najbližje behaviorističnim pristopom. V nasprotju z omenjeno snovjo pa se pri obravnavi učne vsebine merjenje ploščine učitelji najbolj poistovetijo s konstruktivističnim pristopom. Na podlagi pridobljenih ugotovitev lahko zaključimo, da je izbor pristopa v veliki meri pogojen z naravo učne vsebine in ne toliko z učiteljevo naravnanostjo do učne vsebine.20202020-11-19 08:24:40Magistrsko delo/naloga122061COBISS_ID: 37412611sl