<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Tehnični kotiček za razvijanje motoričnih spretnosti otrok starih 4-6 let</dc:title><dc:creator>Štebe,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Avsec,	Stanislav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šuligoj,	Veronika	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>tehnična vzgoja</dc:subject><dc:description>V teoretičnem delu diplomskega dela, smo se osredinili na pomen igre in tehnične vzgoje. Kako
sta med seboj povezana, da otrok preko igre razvija ogromno sposobnosti in spretnosti. Če je
igra zasnovana z določenim ciljem in je predstavljena na igriv in zanimiv način, bo otrok
zagotovo dosegel cilj oziroma se mu bo z vztrajnostjo približal. V diplomskem delu so
predstavljene tudi vrste iger. Pogledali smo tudi kurikul za vrtce, v katerem smo pri vsakem
področju našli tudi drobce tehnične vzgoje. Preko tehnične vzgoje otrok razvija tudi fino
motoriko. Podali smo tudi nekaj dejavnosti, ki spodbujajo razvoj fine motorike v predšolskem
obdobju.
V empiričnem delu, pa smo analizirali rezultate anketnih vprašalnikov, ki smo jih razdelili
vzgojiteljem in pomočnikom vzgojiteljev. Z njimi smo želeli izvedeti, kako pogosto izvajajo
dejavnosti v vrtcu, pri katerih otroci razvijajo fino motoriko in katerih dejavnosti se najbolj
poslužujejo. Zanimalo nas je tudi, kako pomembno se jim zdi razvijanje fino motorike in
rezultati so pokazali, da se večini anketirancev to zdi zelo pomembno. Iz rezultatov smo
izvedeli, da večina vzgojiteljev opazuje, da imajo otroci težave pri fino motoriki. Dejavnosti,
ki smo jih izvajali v vrtcu, smo zasnovali na podlagi tega, kar v vrtcih redko izvajajo (zabijanje
in šivanje), in na podlagi tega, da bi preverili čim več otrokovih spretnosti, kot so drža šivanke
in njena uporaba, drža kladiva in zabijanje, pincetni prijem itd. Testiranje smo izvedli dvakrat,
z enomesečnim razmikom. Pri prvem testiranju je imela večina otrok težave na enakih
spretnostih, kot so potek niti pri šivanju, pravilno trganje papirja in navpično zabijanje
žebljička. Nekateri otroci, pa so bili suvereni pri šivanju brez kakršnih koli težav in zabijanje
žebljička z nekaj udarci, medtem, ko so imeli nekateri otroci veliko težav že pri izrezovanju
kroga Pri drugem testiranju, pa se je opazil napredek pri vsakomur od otrok, predvsem pri tistih,
ki so imeli pri prvem testiranju največ težav. Drža šivanke in njena uporaba je bila v rokah otrok
že boljša, prav tako tudi izrezovanje kroga in med drugim tudi oblikovanje kačic iz slanega
testa in prostorska predstavljivost. Razlog za napredek, pa je bil zagotovo tehnični kotiček, kjer
so bili ves čas na voljo pripomočki, materiali in igre, preko katerih se razvija fino motorika.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-11-19 08:24:26</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>122060</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 37311491</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
