<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinkovitost filtriranja zunanjega zraka v prezračevalnih in klimatizacijskih napravah</dc:title><dc:creator>Marčenko,	Erik	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prek,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prašni delci</dc:subject><dc:subject>optična metoda</dc:subject><dc:subject>sipanje svetlobe</dc:subject><dc:subject>preračuni</dc:subject><dc:subject>časovni potek</dc:subject><dc:subject>masna koncentracija</dc:subject><dc:subject>učinkovitost filtriranja</dc:subject><dc:subject>kakovost notranjega zraka</dc:subject><dc:subject>vpliv vremena</dc:subject><dc:description>Teoretično je opisan pojav zračnega onesnaževanja s prašnimi delci ali aeorosoli in kemična sestava ter vzroki za nastanek le-teh. Opisane so posledice in vplivi na človekovo zdravje, tehnični sistemi ter ukrepi, ki regulirajo ta pojav. V eksperimentalnem delu so bile izvedene meritve številčnih koncentracij prašnih delcev za civilno iniciativo v Sneberjah. Te so bile kasneje s pomočjo matematičnih izrazov ter strokovnih priporočil pretvorjene v masne koncentracije. Uporabljena je bila merilna naprava, katera izvaja meritve aerodinamičnega premera in števila prašnih delcev s t. i. optično metodo, ki uporablja fotometer temelječ na sipanju in detekciji odbite svetlobe od delcev. Ob uporabi klasičnih matematičnih operacij, kot so sistemi linearnih enačb, interpolacija, aproksimacija ter uporabi računalniškega programskega jezika »python« je izračunan časovni potek povprečne dnevne masne koncentracije različnih velikosti prašnih delcev (PM2.5 ter PM10) ter število dni preseženih mejnih vrednosti postavljenih s strani Svetovne Zdravstvene organizacije. Izračunana je tudi učinkovitost odstranjevanja povprečnih dnevnih masnih koncentracij s prezračevalnim sistemom v katerem bi se naj nahajal filtrirni sistem. Časovni potek izračunanih povprečnih dnevnih vrednosti masnih koncentracij je bil grafično primerjan tudi z izmerjenimi dnevnimi masnimi koncentracijami prašnih delcev, izvedenih s strani Agencije Republike Slovenije za okolje. Izračunane masne koncentracije so bile matematično ter grafično analizirane v odnosu z učinkovitostjo filtriranja prezračevalnih ter klimatizacijskih naprav. Analizirane so bile tudi v odnosu z vremenskimi spremenljivkami, kot so temperatura, vlaga, hitrost vetra in smer vetra. S pomočjo vremenskih spremenljivk in geografske lokacije je bila izvedena tudi analiza morebitnih povzročiteljev izpustov prašnih delcev.</dc:description><dc:publisher>[E. Marčenko]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-11-18 09:06:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>122043</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 628.84:697.9:613.155(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 227911</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 36973571</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
