<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Merske značilnosti provokativnih manualnih testov za določitev nestabilnosti ramenskega sklepa – pregled literature</dc:title><dc:creator>Smolej,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hlebš,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ipavec,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakovljević,	Miroljub	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>nestabilnost</dc:subject><dc:subject>ramenski sklep</dc:subject><dc:subject>manualni testi</dc:subject><dc:subject>zanesljivost</dc:subject><dc:subject>veljavnost</dc:subject><dc:description>Uvod: Testi za določitev nestabilnosti ramenskega sklepa so manualni testi, ki vključujejo skupino provokacijskih testov, pri katerih je kriterij lahko pojav oziroma poslabšanje simptomov nestabilnosti in/ali bolečine ali ublažitev le-teh, in skupino testov, ki testirajo podajnost sklepa. V skupino provokacijskih testov za sprednjo nestabilnost spadajo testi hotenega aktivnega zadrževanja ali test oklevanja, relokacijski test in test presenečenja, v skupino testov za testiranje podajnosti sklepa pa test preskoka, znak vdolbitve in Gageyjev test. Namen: Namen diplomskega dela je s pregledom literature predstaviti merske značilnosti treh manualnih testov za določanje nestabilnosti ramenskega sklepa. Metode dela: Znanstvena in strokovna literatura je bila iskana po podatkovnih zbirkah PubMed, ScienceDirect in CINAHL. Vključeni so bili članki z metodološko oceno po PEDro lestvici 4 ali več. Rezultati: Izsledki pregledanih raziskav kažejo na nizko do dobro zanesljivost testa oklevanja, ki je visoko občutljiv, z nizko do visoko specifičnostjo. Relokacijski test je pokazal nizko zanesljivost in visoko občutljivost in specifičnost, test preskoka pa nizko do zmerno zanesljivost in visoko občutljivost in specifičnost. Za ocenjevalni kriterij pri testu oklevanja in testu relokacije se je prisotnost oziroma zmanjšanje oklevanja izkazalo za boljši kriterij kot bolečina. Razprava in zaključek: Pregled literature kaže, da so si avtorji raziskav neenotni glede zanesljivosti, a se povečini strinjajo o veljavnosti posameznih testov. V prihodnje bi bilo treba v raziskave vključiti tudi zdrave ljudi, jih načrtovati prospektivno, določiti, ali so testi primerni tako za travmatsko kot tudi netravmatsko nestabilnost, proučiti uporabnost testov na pacientih z akutno, subakutno ali kronično bolečino in standardizirati izvedbo testov.</dc:description><dc:publisher>[M. Smolej]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-11-14 07:46:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121992</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 103861</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 37509123</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
