<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učenje z večpredstavnostnimi gradivi pri predmetu spoznavanja okolja</dc:title><dc:creator>Mezek,	Karin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Torkar,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hergan,	Irena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>večpredstavnostno gradivo</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je raziskana uporabnost večpredstavnostnih učnih gradiv v učbenikih za predmet spoznavanje okolja. V raziskavi so sodelovali drugošolci iz osnovne šole Osrednjeslovenske regije. S pomočjo očesnega sledilca Tobii eye tracker je preizkus rešilo 42 učencev, od tega 22 učencev in 20 učenk. Učenci so bili naključno razdeljeni v dve skupini. Raziskovalno vprašanje je bilo, ali se lahko učenci z večpredstavnostnimi gradivi samostojno učijo in so pri tem uspešni. V raziskavo so bila vključena gradiva iz učbenikov za spoznavanje okolja, ki so bila uporabljena pri prvi skupini učencev. Pri drugi skupini učencev je bilo gradivo nadgrajeno z vsebinsko razlago in slikovnim gradivom. Spremembe so bile uvedene, da bi učenci iz druge skupine lažje razumeli vsebino in gradivo.

Ugotovitve kažejo, da so se spremembe z nadgradnjo pri nekaterih nalogah izkazale za koristne.

Med skupinama ni bilo zaznati razlik v uspešnosti reševanja nalog iz sklopa branje zemljevidov in legende (BZL). Ugotovljeno pa je bilo, da učenci bolje usvojijo snov, če se v začetnih letih kartografskega opismenjevanja srečujejo najprej z zemljevidom že znane okolice. Učitelji se morajo zavedati kognitivne ravni učenca in naloge prilagoditi kognitivni stopnji posameznika.

Z dodajanjem ustreznih vizualnih elementov v učna gradiva (v našem primeru na zemljevidih, pri poskusu s plastenko in pri grafičnem prikazu) se razumevanje učencev izboljša. Ugotovljeno je bilo, da zaradi preoblikovanja in dopolnitve učnega gradiva učenci iz druge skupine bolje argumentirajo odgovore kot učenci iz prve skupine. Prav tako so toplotni zemljevidi pokazali boljšo osredotočenost učencev iz druge skupine na bistvene elemente učnega gradiva.

Ključno vlogo pri pouku ima še vedno delo s konkretnim gradivom. Učna snov mora biti usvojena postopoma, in sicer od konkretnega k abstraktnemu. 

Ugotavljamo, da ima učitelj še vedno ključno vlogo pri poučevanju, saj učence vodi in usmerja. Večpredstavnostno gradivo pa lahko uporabi v pomoč pri poučevanju. Večpredstavnostno gradivo je učinkovito, če ne vsebuje preveč nebistvenih informacij. 

Pri nadaljnjem raziskovanju bi bilo smiselno izpeljati eksperiment pri pouku, pri čemer bi bila učna snov enim učencem razložena preko večpredstavnostnega gradiva, drugim pa bi učitelj predstavil učno snov.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-11-13 08:26:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121971</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 36700163</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
