<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Emisije ogljikovega oksida pri gorenju tekstilnih materialov</dc:title><dc:creator>Žabjek,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Schnabl,	Simon	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ogljikov oksid</dc:subject><dc:subject>javljalniki</dc:subject><dc:subject>zastrupitev</dc:subject><dc:subject>nevarnost</dc:subject><dc:subject>tekstilni materiali</dc:subject><dc:description>Ogljikov oksid je strupen plin za katerega se uporablja ime tihi ubijalec, saj nima vonja, barve in okusa. Raven koncentracije ogljikovega oksida v zaprtih prostorih predstavlja resno nevarnost za zdravje ljudi, tako doma kot na delovnem mestu, in je tako vzrok več nenamernih in namernih smrti, kot katerakoli druga oblika zastrupitve po celem svetu.
Ogljikov oksid je zelo pogosta nevarnost tudi v industriji, saj nastane ob nepopolnem zgorevanju zemeljskega plina in kateregakoli drugega materiala, ki vsebuje ogljik (npr. bencin, olje, propan, premog ali les). Tako se lahko v stanovanju pojavlja povsod, kjer se uporablja peči na trdno gorivo, peči na naftne derivate in peči oz. bojlerje na zemeljski plin. Ogljikov oksid nastaja tudi med delovanjem motorjev z notranjim zgorevanjem. Tako lahko povečane koncentracije CO najdemo tudi v domačih garažah in v podzemnih garažnih hišah že med običajnim obratovanjem vozil. 
Poleg naštetega pa se moramo zavedati da ogljikov oksid nastane tudi pri gorenju različnih tekstilnih materialov, dišečih palčkah in spiralah za komarje. Pri zgorevanju ene blazine v srednje velikem prostoru lahko nastane smrtonosna količina ogljikovega oksida. Količina dima in strupenih plinov je odvisna od materiala, zato sem magistrsko delo posvetila analizi nastajanja ogljikovega oksida pri gorenju različnih tekstilnih materialov. 
Teoretični del magistrske naloge sem podkrepila z eksperimentalnim delom, katerega glavni cilj je bil ugotoviti koncentracijo ogljikovega oksida pri gorenju treh različnih tekstilnih materialov. Pri eksperimentalnem delu sem prav tako upošetevala nekatere dejavnike, ki vplivajo na rezultate meritev koncentracije ogljikovega oksida.  
S povezavo teoretičnega in eksperimentalnega dela sem ugotovila, da so koncentracije ogljikovega oksida pri gorenju tekstilnih materialov dovolj visoke, da ob določenih okoliščinah povzročijo nevarnost človeškemu zdravju.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-11-12 09:25:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121956</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 13021</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 41519107</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
