Poskus kaznivega dejanja v teoriji in novejši sodni praksiJavornik, Urška (Avtor) Ambrož, Matjaž (Mentor) poskus kaznivega dejanjaneprimeren poskusprostovoljni odstopgoli nakleppripravljalna dejanjaobjektivni kriterijsubjektivni kriterijPoskus kaznivega dejanja je institut splošnega dela Kazenskega zakonika, ki predstavlja izjemo v kazenskem pravu, saj je, kljub izostanku prepovedane posledice, lahko kazniv. Pri tem poskus ni edina stopnja na poti uresničevanja kaznivega dejanja, saj lahko storilec o kaznivem dejanju sprva zgolj razmišlja (goli naklep) ali se nanj obširneje pripravlja (pripravljalna dejanja). O poskusu kaznivega dejanja govorimo šele takrat, ko storilec preide v tisto fazo, ki pomeni izvrševanje zakonskih znakov kaznivega dejanja, vendar do prepovedane posledice, ki je bila v njegovem naklepu, ni prišlo. Ob odsotnosti prepovedane posledice je temelj kaznivosti poskusa odraz storilčevega ravnanja (objektivni kriterij) in navzven zaznavnega naklepa do uresničitve kaznivega dejanja (subjektivni kriterij). Slovenski kazenski zakonik opredeljuje tudi posebno obliko poskusa, in sicer neprimeren poskus, za katerega je značilno, da storilec želi izvršiti kaznivo dejanje, vendar je dokončanje objektivno nemogoče zaradi neprimernega sredstva oziroma objekta. Kaznivo dejanje lahko ostane pri poskusu iz različnih razlogov, kar se kaže tudi v raznolikih primerih, s katerimi se srečuje sodna praksa. Eden izmed razlogov, da dejanje ostane pri poskusu, je prostovoljni odstop storilca od dokončanja kaznivega dejanja. Na podlagi navedenega predstavlja institut poskusa kaznivega dejanja, z vsemi svojimi razsežnostmi, enega izmed ključnih institutov kazenskega prava, hkrati pa tudi svojevrsten izziv, s katerim se soočata tako teorija kot sodna praksa.20202020-11-11 09:00:21Magistrsko delo/naloga121949VisID: 96820COBISS_ID: 40155395sl