<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Fuzija amorfnega objekta / Alohton</dc:title><dc:creator>Zorzut,	Neja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Berlot Pompe,	Uršula	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kapus,	Sergej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slikarstvo</dc:subject><dc:subject>objekt</dc:subject><dc:subject>telo</dc:subject><dc:subject>madež</dc:subject><dc:subject>hiperobjekt</dc:subject><dc:subject>ambigviteta</dc:subject><dc:subject>atmosfera</dc:subject><dc:subject>magistrska naloga</dc:subject><dc:description>Vodilna misel vsebine teoretičnega dela magistrske naloge temelji na preizpraševanju umetniškega dela v odnosu z objektnostjo. S tem imam v mislih materialnost, ki ni omejena na dojemanje objektnosti kot take, ampak se vede objektno, kot odziv na akomodacijo. Umetniška dela so vsebovana v treh akterjih: v sliki, podstavku in podobi, ki se v treh različnih materialnih predstavitvah trudijo simulirati antitelo. Antitelo je telo, ki se prilega drugim telesom na način nevtralizacije samega telesa. Z akomodacijo izginja meja med objektom in telesom. Samim umetniškim delom je imanentna struktura madeža, ki s svojo ne-objektnostjo zahteva preizpraševanje dvojnosti in nejasnost same objektnosti. V tem oziru gre v osnovi za preizpraševanje relacije med subjektom in objektom oziroma, bolje rečeno, relacije med telesom in objektom, kjer se telo razume kot nujni vmesnik, ki mu odtujenost ni tuja. Funkcija vmesnika zahteva določeno mesto konjunkcije, ki jo v teoretičnem delu magistrske naloge nameravam predelati preko pojmov objektnosti v povezavi z materialnostjo in amorfnostjo objektov.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-11-10 09:00:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121935</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 19282</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
