<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Proučevanje medmolekulskih interakcij med fosfolipidnim dvoslojem na trdnem nosilcu, aneksinom A5, β2-glikoproteinom I in protitelesi proti β2-glikoproteinu I z mikroskopom na atomsko silo</dc:title><dc:creator>Kobold,	Andrej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Božič,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čučnik,	Saša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>antifosfolipidna protitelesa</dc:subject><dc:subject>aneksin A5</dc:subject><dc:subject>β2-glikoprotein I</dc:subject><dc:subject>lipidni dvosloj na trdnem nosilcu</dc:subject><dc:subject>mikroskop na atomsko silo</dc:subject><dc:description>Lipidni dvosloj na trdnem nosilcu v kombinaciji z mikroskopom na atomsko silo omogoča in vitro študije (pato)fizioloških procesov na celični membrani pod fiziološkimi pogoji. Antifosfolipidni sindrom je primer stanja, kjer avtoprotitelesa proti različnim proteinom, udeleženih v hemostazi, spremenijo procese na aktivirani celični membrani, kar vodi v ponavljajoče tromboze in zaplete v nosečnosti.
V našem delu smo v tekočinski celici mikroskopa na atomsko silo pri fizioloških pogojih proučevali vpliv izoliranih antifosfolipidnih protiteles in β2-glikoproteina I na celovitost antikoagulacijske kristalne mreže aneksina A5 na fosfolipidnem dvosloju. Specifična protitelesa proti protrombinu in β2-glikoproteinu smo izolirali iz pacienta s primarnim antifosfolipidnim sindromom z metodami afinitetne kromatografije, čistost in specifičnost pa potrdili z encimskoimunokemijskimi metodami. Fosfolipidne vezikle smo pripravili z odparevanjem topila in tvorbo filma, ki smo ga hidrirali in ultrazvočno obdelali.  Vezikli so pri inkubaciji na sljudi tvorili fosfolipidni dvosloj. Z mikroskopom na atomsko silo smo v kontaktnem načinu slikali površino dvosloja in opazovali spremembe po injiciranju aneksina A5, β2-glikoproteina I in protiteles proti β2-glikoproteinu I. 
Po analizi izoliranih specifičnih protiteles se nam poraja vprašanje o obstoju podpopulacije protiteles, ki prepoznavajo tako protrombin kot β2-glikoprotein I oziroma morebitne skupne epitope. Ugotovili smo, da je velikost veziklov odvisna predvsem od moči ultrazvočne obdelave, manj pa od časa obdelave. Največji delež pokritosti sljude z dvoslojem smo dosegli z vezikli velikosti 100–200 nm. Pokazali smo, da je hitrost kristalizacije in kristalna oblika aneksina A5 odvisna od koncentracije aneksina A5 in deleža fosfatidilserina. Vezave β2-glikoproteina I na dvosloj nismo zaznali niti v prisotnosti protiteles. Prisotnost imunskega kompleksa ni vplivala na kristalizacijo aneksina A5. Nevezava β2-glikoproteina I je lahko posledica eksperimentalnih pogojev ali njegovega izvora.
Uporabljeni model ima vlogo v diagnostiki antifosfolipidnega sindroma z vrednotenjem različnih antifosfolipidnih protiteles. Služi lahko tudi za iskanje novih učinkovin za zdravljenje antifosfolipidnega sindroma.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-11-07 08:45:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121912</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 78115</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
