Aboridžini pred in ob evropskem odkritjuSimeonov, Mojca (Avtor) Štuhec, Marko (Mentor) Vogrinc, Jože (Mentor) Aboridžinidoba odkritijdrugiplemeniti divjakasimilacija.V nalogi se ukvarjam z odkritjem Avstralije za Zahod in njeno poselitvijo v prvi polovici 19. stoletja. Zanima me, kako so se do domorodcev vedli Evropejci ter ali se je ta odnos spremenil od zgodnje dobe odkritij. Takrat Evropa okreva po reformaciji, tridesetletni vojni in demografski krizi srednjega veka ter se pomika v dobo absolutističnih vladarjev, renesanse in industrijske revolucije ter predvsem v dobo odkritij. Ko Cook odkrije Avstralijo, tam najde nomade, ki nimajo želje trgovati. Ne vidi njihovega kulturnega življenja, ki je v skladu s Sanjami ohranjal ravnovesje med družbo in naravo. Tam na pobudo britanske vlade ustanovijo kazensko kolonijo, z navodili naj z domorodci vzpostavijo prijateljski odnos. Kaznjenci vseeno širijo naselja in odrivajo Aboridžine v puščavo. Svoja dejanja upravičijo z zakonom terra nullius, plemenitim divjakom, naravnim pravom in naravnim stanjem. Z vzpostavitvijo mreže rezervatov in misijonov so, kot v Severni Ameriki, skušali domorodce asimilirati. Družboslovna teorija razlaga zavračanje tujca s principom drugega. Ta predvideva njegovo prepoznanje, a ne tudi razumevanja, zaradi česar mu je dodeljen status manjvrednega, kar upravičuje nasilje. V primeru poseljevanja Avstralije se pod vplivom humanističnih mislecev britanska vlada zaveda krivičnega ravnanja, a zaradi neučinkovite lokalne uprave, ki je v najnovejšem svetu še v nastajanju, ter potrebe po novem ozemlju to spregleda.[M. Simeonov]20202020-11-07 07:45:03Magistrsko delo/naloga121903VisID: 470851COBISS_ID: 37879555sl