Prilagojenost študija slepim in slabovidnim: primerjava slovenske in norveške ustanoveSlabe, Tina (Avtor) Lebar, Cecilija (Mentor) Plemelj Mohorič, Alenka (Recenzent) diplomska deladelovna terapijaposebne potrebeprilagoditve v študijskem okoljuUvod: Število invalidov, med katere uvrščamo tudi slepe in slabovidne, vpisanih na univerze se v številnih državah povečuje. Samostojnost osebe se po pridobitvi izobrazbe poveča predvsem zaradi socialnih dohodkov. Pomembno je, da pri pripravi učnih načrtov študentov s posebnimi statusi ne izpuščamo, temveč jih integriramo v sistem po najboljših močeh. Namen: V diplomskem delu smo predstavili problematiko slepih in slabovidnih v njihovem študijskem obdobju. Primerjali smo Univerzo v Ljubljani in Univerzo v Trondheimu, z vidika dostopnosti za slepe in slabovidne študente. Metode dela: Raziskava je bila izvedena v obliki študije primera. Izbrana subjekta sta bila Univerza v Ljubljani in Univerza v Trondheimu. Uporabljeno je bilo namensko vzorčenje. Podatke smo črpali iz dokumentacije in intervjujev z izbranimi osebami na posameznih fakultetah. Rezultati: V raziskavi smo se osredotočili nadostopnost prostorov, informacij in pripomočkov, prilagoditve in dostopnosti študijskih obveznosti ter osebne izkušenje dela s študenti z okvaro vida. Poglavitne razlike med univerzama, vključenima v raziskavo, izhajajo iz pravilnika, ki je v Sloveniji zapisan zelo splošno, za vse študente s posebnimi potrebami na Norveškem pa zelo natančno, s poglavji, ki se nanašajo neposredno na osebe z okvaro vida. Raziskava je pokazala, da je število slepih in slabovidnih študentov, ki so fakultete obiskovali v zadnjih desetih letih nizko, saj se številke na vseh vključenih fakultetah v Sloveniji gibljejo pod deset, na Norveškem, pa kljub temu, da evidence ne vodijo, poudarjajo, da jeteh študentov malo. Razprava in zaključek: Iz rezultatov lahko sklepamo, da ustanove v Sloveniji, ki smo jih raziskali, morda res še niso kadrovsko, organizacijsko in strokovno pripravljene na sprejem slepih in slabovidnih, kar pa ne pomeni, da norveške ustanove, vključene v raziskavo, ki so formalno na to bolje pripravljene, zagotavljajo dobro prakso vsem študentom. Populacijo slepih in slabovidnih bi bilo tako treba vključiti v več tovrstnih raziskav, kar bi omogočilo globlji vpogled in ugotavljanje potrebnih ukrepov. Razvoj kadrov je pomemben korak do ustvarjanja univerze kot inkluzivne institucije. Tega ni lahko doseči, saj zahteva spremembo razmišljanja tako družbe kot institucij. Delovni terapevti lahko prispevamo k spremembi razmišljanja znotraj visokošolskih institucij, in sicer s specifičnimi izobraževanji in osveščanjem zaposlenih.[T. Slabe]20202020-11-06 07:47:37Diplomsko delo/naloga121890UDK: 615.851VisID: 103853COBISS_ID: 46481667sl