<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Lastnosti listov tujerodnih vzpenjavk oljne bučke in navadne vinike in njun vpliv na domorodne vrbe</dc:title><dc:creator>Piberčnik,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gaberščik,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>oljna bučka</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu sta predstavljeni tujerodni vzpenjavki oljna bučka – Echinocystis lobata in
navadna vinika – Parthenocissus quniquefolia agg. Rastlini opazimo v obrežnih pasovih, kjer
se zelo hitro razraščata in s tem omejujeta rast domorodnim rastlinam. Na podlagi literature so
opredeljene značilnosti tujerodnih invazivnih vrst in domorodnih vrst rastlin. Raziskave so
potekale v obrežem pasu reke Krke. V magistrski nalogi smo primerjali vzpenjavki glede na
njun vpliv na fizično okolje, v katerem rasteta. Preučili smo morfologijo listov, biokemijske in
optične lastnosti obeh invazivnih vrst kot tudi domorodnih vrsti Salix caprea in Salix fragilis,
ki služita kot gostitelja. Meritve so potekale na desetih lokacijah, kjer sta invazivni vrsti
prisotni, in tam, kjer ju ni bilo. Predstavljene so tudi opravljene meritve: temperatura zraka in
tal, vlažnost zraka in tal, sevanje zunaj ter znotraj sestoja vegetacije in fotokemična učinkovitost
fotosistema II (FSⅡ). Vzpenjavki sta vplivali na spremenjeno sevanje v okolju njenih gostiteljic,
nista pa vplivali na biokemijsko zgradbo listov vrb. Obe vzpenjavki sta imeli višjo specifično
listno površino (SLA) in nižjo gostoto listnega tkiva v primerjavi z vrbama, hkrati pa so listi
navadne vinike debelejši od listov oljne bučke. Optične lastnosti se močno razlikujejo med
navadno viniko in oljno bučko ter domorodnimi vrstami vrb v določenih predelih spektrov. V
primerjavi z vrbami vzpenjavke odbijajo manj svetlobe v UV spektru in več v zelenem spektru.
Redundančna analiza odbojnih spektrov je pokazala, da biokemijski parametri, klorofil a,
antocianini in UV-B- in UV-A absorbirajoče snovi pojasnijo 45 % variabilnosti odbojnih
spektrov. Analiza z morfološkimi parametri je pokazala, da SLA, debelina listov in kutikule
pojasnijo skupaj 43 % variabilnosti odbojnih spektrov. Redundančna analiza za razlago
variabilnost presevnosti listov je pokazala, da UV-B in UV-A absorbirajoče snovi, karotenoidi
in antocianini razložijo 53 % njihove variabilnosti. Analiza z morfološkimi parametri pa je
pokazala, da je SLA pojasnila 51 % variabilnosti spektrov.
Raziskave kažejo, da se listi tujerodnih ovijalk razlikujejo med seboj in od gostiteljev po
njihovem spektralnem podpisu.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-11-05 08:16:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121879</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 35470851</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
