<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv otroške in mladinske književnosti na stališča učencev do oseb s posebnimi potrebami</dc:title><dc:creator>Hočevar,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lipec Stopar,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Petek,	Tomaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Posebne potrebe</dc:subject><dc:description>Zaradi njihove slabše vključenosti v družbeno okolje imajo osebe s posebnimi potrebami v primerjavi z vrstniki večkrat slabšo percepcijo kakovosti življenja. V preteklosti se zgolj fizično združevanje oseb s posebnimi potrebami in njihovih vrstnikov v isto šolsko okolje ni pokazalo kot pomemben dejavnik, ki vpliva na boljšo družbeno vključenost oseb s posebnimi potrebami, zato je potrebno izvajanje sistematičnih strategij za spodbujanje inkluzivnega vedenja. Te strategije se morajo osredotočati na razvijanje ozaveščenosti, informiranje o posebnih potrebah ter razbijanje stereotipov in predsodkov o osebah s posebnimi potrebami. Omenjeno je mogoče dosegati na različne načine, med drugim z branjem in pogovorom o književnih delih, v katerih nastopajo osebe s posebnimi potrebami. Takšna književna dela imenujemo inkluzivna književna dela. Z vodenim branjem lahko učitelj ali drug strokovnjak vzpostavi nevsiljivo domišljijsko okolje, v katerem lahko otroci eksperimentirajo s svojimi čustvi in iskreno izrazijo svoja stališča do oseb s posebnimi potrebami. Na ta način se ob besedilu učijo o osebah s posebnimi potrebami ter pravilnega čustvenega odziva na drugačnost. Z branjem inkluzivnih književnih del lahko nadomestimo tudi pomanjkanje konkretnih izkušenj otrok na tem področju ter s tem preprečimo, da bi se otroci v resnični situaciji vedli neprimerno ali celo nasilno do oseb s posebnimi potrebami. Pri mlajših učencih je za ta namen smiselna uporaba slikanice kot predagoškega pomagala za pogovor. Po komunikacijskem modelu poučevanja mora učitelj kot odrasli bralec otroke voditi k interakciji z besedilom in ustreznemu razumevanju le-tega. Učitelj postavlja vprašanja, ki so povezana z vsebino in zavzemajo vse stopnje po Bloomovi taksonomiji. Za boljše razumevanje besedila in motivacijo ob branju z učenci izvaja tudi različne obbralne dejavnosti. V empiričnem delu magistrskega dela smo pripravili, izvedli in evalvirali intervencijski program, ki smo ga zasnovali na izboru inkluzivnih književnih del, v katerih nastopajo liki s posebnimi potrebami. Za merski instrument, s katerim smo preverili vpliv izvedenega programa na udeležence v raziskavi, smo uporabili lestvico CATCH, ki smo jo priredili in prevedli. Intervencijski program smo izvedli v drugem in tretjem razredu osnovne šole. Ugotovili smo, da so učenci, ki so sodelovali v raziskavi, na vprašalnik odgovorili statistično pomembno bolj inkluzivno (ali vključujoče do oseb s posebnimi potrebami) po izvedbi intervencijskega programa kot pred izvedbo. Na podlagi analze strokovnih virov ter izsledkov raziskave smo za učitelje, druge strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju ter starše pripravili priročnik, v katerem predstavljamo inkluzivna književna dela, ki smo jih uporabili v intervencijskem programu. V priročniku so smernice, kako dela inkluzivne književnosti uporabiti v razredu, da bomo s tem dosegli boljše razumevanje oseb s posebnimi potrebami in posredno njihovo boljšo družbeno vključenost.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-11-03 07:58:27</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121851</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 35224579</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
