Okoljska tveganja po remediaciji tal, onesnaženih s potencialno strupenimi elementi, s kelatnim ligandomGluhar, Simon (Avtor) Leštan, Domen (Mentor) remediacija talEDTAsekundarne emisije EDTArazpad herbicidov v remediiranih tlehbiorazgradljivi kelatorjiNamen doktorske dizertacije je prispevati k boljšemu razumevanju tehnologije pranja tal s kelatnim ligandom EDTA, raziskati vpliv EDTA na tla in širše okolje in s tem opredeliti, ali lahko to tehnologijo označimo kot zeleno in trajnostno rešitev za remediacijo tal, onesnaženih s potencialno strupenimi elementi. Z dodajanjem ničvalentnega železa v tla med postopkom remediacije smo preprečili emisije ostankov kelatov EDTA s strupenimi elementi iz tal že 6 dni po remediaciji pH-nevtralnih karbonatnih tal in 7 dni po remediaciji kislih tal. Raziskali smo vpliv remediacije tal na razgradnjo herbicidov, kot pomembne funkcije kmetijskih tal. S pomočjo FOMC modela smo določili vrednost DT50 za posamezne herbicide. Pri kislih tleh se je DT50 povečala pri izporoturonu za 16 %, bentazonu 21 %, mekoprop-P-ju 42 %, S-metolaklor-u 111 %. Pri karbonatnih tleh se je DT50 remediiranih tal pri mekoprop-P-ju povečala za 3 %, medtem ko se je pri ostalih treh znižala za do 30 %. Vedno pa je bila DT50 manjša kot povprečna, objavljena v literaturi. Nadalje smo učinkovitost in varnost uporabe EDTA primerjali z biorazgradljivimi kelatnimi ligandi GLDA, EDDS in IDS. S kvantitativno analizo, pri kateri smo uporabili osem različnih za remediacijo relevantnih kategorij, je pokazala na vrstni red primernosti: EDTA> GLDA> IDS> EDDS. Remediirana tla so omogočala podobno rast ajde (F. esculentum) in celo boljšo rast kitajskega zelja (B. rapa) v primerjavi z originalnimi tlemi. Aktivnosti stresnih encimov antioksidativnega preventivnega sistema v kitajskem zelju in fizikalne lastnosti tal so bile podobne pri remediiranih in originalnih tleh. Podobno je bilo tudi funkcioniranje tal, ki smo ga ocenili preko merjena mikrobnega dihanja in aktivnosti talnih encimov, ki sodelujejo pri kroženju C, N in P v tleh. Tla, remediirana z EDTA, so v primerjavi s tlemi, remediiranimi z biorazgradljivimi kelatnimi ligandi, funkcionirala bolje. Vpliv remediacije na tla in rastline: ajda, špinača, radič, motovilec, solata, česen, čebula, por, korenje in koleraba, smo preučili tudi v realnih razmerah na demonstracijskem vrtu z 9 gredicami, vsaka s 1,75 t zračno suhih tal. Kljub temu, da so bila pred remediacijo tla nadpovprečno onesnažena (Pb 1854, Zn 3833 in Cd 21 mg kg–1), smo pri večini rastlin uspeli zmanjšati koncentracijo Pb pod zakonsko določeno mejo, razen pri ajdi in korenju. Koncentracije Cd so bile pri večini rastlin pod ali blizu zakonsko določene meje, le pri korenju, špinači in radiču so bile meje prekoračene. Remediacija z EDTA je zmanjšala vsebnost Pb, Zn in Cd v tleh za 71, 28 in 53 %, ni pa imela večjega pomembnega vpliva na lastnosti in funkcioniranje tal.[S. Gluhar]20202020-11-01 07:15:23Doktorsko delo/naloga121823UDK: 502.174:627.533:632.954(043.3)VisID: 187069COBISS_ID: 35482883sl