Pripovedni postopki v sodobnih romanih na temo duševnih motenjZgaga, Karolina (Avtor) Zupan Sosič, Alojzija (Mentor) Kos, Matevž (Mentor) slovenska književnostangleška književnostsodobni romanpripovedna tehnikanezanesljivi pripovedovalecduševne motnjenorostDoris LessingJanice GallowayNina KokeljStanka HrasteljMagistrska naloga se ukvarja s pripovednimi postopki, ki so uporabljeni v sodobnih romanih Generalka za pekel (1971) Doris Lessing, Dihati moraš, to je vsa skrivnost (1989) Janice Galloway, Milovanje (1998) Nine Kokelj in Igranje (2012) Stanke Hrastelj. Literarna dela s številnimi pripovednimi postopki podpirajo upodobljene duševne motnje protagonistov. Shizofrenija, depresija, anoreksija nervoza in alkoholizem so prikazani predvsem s personalnim (in večinoma prvoosebnim) nezanesljivim pripovedovalcem. Razdrobljenost njihovih zavesti je ponazorjena s fragmentarno pripovedjo, ki je ponekod lirizirana. Pripoved prekinjajo vloženi odlomki različnih besedilnih vrst, v dveh romanih pa najdemo značilnosti scenarizacije. V romanih prevladuje notranji govor; v Generalki in Igranju sledimo notranjemu monologu, roman Dihati moraš je napisan v obliki toka zavesti, v Milovanju pa se pojavlja doživljeni govor. Dialogi v romanih odsevajo družbeno kritiko, saj ljudje, niti zdravniki, ne dojemajo resničnosti duševnih motenj. V nasprotju z literarnimi osebami je bralec do protagonistov empatičen, ker so njihove izkušnje prikazane iz njihove lastne perspektive.[K. Zgaga]20202020-10-27 08:15:29Magistrsko delo/naloga121759UDK: (821.163.6+821.111)-31.09\"19/20\"VisID: 466031COBISS_ID: 42330883sl