<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prevalenca poškodb pri triatlonu moči</dc:title><dc:creator>Baloh,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Majerič,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kambič,	Tim	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>triatlon moči</dc:subject><dc:subject>pojavnost poškodb</dc:subject><dc:subject>mehanizmi poškodb</dc:subject><dc:description>Triatlon moči je šport moči, ki ga sestavljajo tri osnovne telovadne vaje: počep, potisk s prsi in mrtvi dvig. Gre za visoko intenziven šport, kjer dvigalci premagujemo velika bremena, kar lahko vodi do poškodb. Najpogostejši vzroki za nastanek poškodb so izvedba dviga, vadbeni volumen, intenziteta, oprema in gibljivost.

Namen magistrskega dela je bil ugotoviti vzroke za nastanek poškodb pri triatlonu moči, ob tem pa določiti tudi njihovo pogostost, tip in vrsto, kakor tudi mesto najpogostejše pojavnosti.

Raziskavo smo izvedli na 61 moških in 17 ženskah, vsi so se redno ukvarjali s triatlonom moči. V povprečju so bili stari 26 ± 6 let, visoki 177 ± 8 cm in težki 87 ± 15 kg. V raziskavi smo uporabili anketni vprašalnik, ki je bil prilagojen glede na priporočila za epidemiološke študije športnih poškodb. Ugotovili smo, da so najpogostejše poškodbe pri triatlonu moči poškodba rame (56,52 %), kolena (40,82 %) in spodnjega dela hrbta (52, 38 %). Prevladovale so akutne poškodbe (52,89 %) v primerjavi s kroničnimi (47,11 %). Najpogostejša tipa poškodbe sta bila nateg ali strganje mišice (25,43 %) in tendonitis ali tendinopatija (20,81 %). Ugotovili smo, da se pri vseh treh prvinah poškodbe najpogosteje pojavijo v času treningov (74,25 %). Najpogostejši vzrok za poškodbe je bil prevelik vadbeni volumen in/ali prevelika intenzivnost treningov (37,57 %).

Raziskava je prvi primer analize za prevalenco poškodb v slovenskem triatlonu moči. Glede na ugotovitve predlagamo, da športniki vadijo bolj strokovno in sistematično ter pri tem namenijo več poudarka preventivi, nadzoru, obsegu vadbe ter pravilni tehniki. Pri pripravi in izvedbi trenažnega procesa priporočamo, da triatlonci moči vadijo pod strokovnim vodstvom. Pri tem naj bo poudarek na ustrezni vadbeni količini, pogostosti in intenzivnosti vadbe. Posebno pozornost naj namenijo načrtni in sistematični obremenitvi mišičnih skupin in delov telesa, ki so vključeni pri počepu, potisku s prsi in mrtvemu dvigu. Upoštevajo naj strokovna priporočila za regeneracijo. Izogibajo naj se pretreniranosti. Ob vsaki najmanjši poškodbi naj izvedejo analizo in refleksijo vzroka nastanka. Poškodbo naj strokovno oskrbijo in pri tem natančno upoštevajo priporočila mirovanja. Po popolni sanaciji poškodbe pa naj ponovno začnejo s postopnimi, sistematičnimi in načrtnimi treningi. Rek »brez poškodbe v triatlonu moči ni rezultata« je z vidika sodobne doktrine treniranja nesprejemljiv in preživet.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-25 07:15:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121737</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 30797</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 57233923</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
