<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sinteza 2-oksoazetidin-1-il tosilatnih zaviralcev penicilin vezočih proteinov</dc:title><dc:creator>Pestotnik,	Tamara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Obreza,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jukić,	Marko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>antibiotiki</dc:subject><dc:subject>β-laktami</dc:subject><dc:subject>monobaktami</dc:subject><dc:subject>β-laktamaze</dc:subject><dc:subject>penicilin vezoči proteini</dc:subject><dc:description>Betalaktamaze predstavljajo pomemben del bakterijske rezistence na β-laktamske antibiotike. S svojim mehanizmom delovanja odpirajo β-laktamski obroč, ki je nujen za antibiotično delovanje. Za namen preprečevanja bakterijske rezistence so v klinični uporabi predvsem zaviralci beta laktamaz (klavulanska kislina, sulbaktam, tazobaktam). Zaradi njihovega podobnega mehanizma delovanja lahko mutacije, ki spremenijo njihova tarčna mesta delovanja, privedejo do navzkrižne rezistence. 
Prav zato se v tej magistrski nalogi posvečamo sintezi novih še neraziskanih zaviralcev penicilin vezočih proteinov v bakteriji z drugačno strukturo in mehanizmom delovanja. Osredotočili smo se na sintezo monobaktamov z oksiltosilatno skupino vezano na dušik in vezavo različnih žveplovih spojin na mestu 4 β-laktamskega obroča. Mehanizem delovanja N-tosiloksi-2-azetidinov je posledica sposobnosti sulfoniloksi skupine, ki deluje kot elektron-privlačna skupina in aktivira beta-laktamski obroč.
Kot izhodno spojino za naše sinteze smo uporabili 3-butenojsko kislino, ki smo jo v prvi stopnji pretvorili v kislinski klorid, tega pa nato v hidroksamsko kislino. V naslednjem koraku smo z benzil kloroformatom zaščitili prosto hidroksilno skupino in s tem omogočili uspešen potek ciklizacije do osnovnega β-laktamskega obroča. Ciklizaciji je sledila odstranitev benzil karbamatne zaščite in vezava alilnega fragmenta na to mesto. Tako smo pripravili osnovno spojino, na katero smo namesto broma vezali štiri različne žveplo vsebujoče organske fragmente. Temu je sledila še dvostopenjska zamenjava alila s tosilno skupino do končnih spojin. 
Uspešno smo sintetizirali vse štiri želene spojine, katerim smo z masno spektrometrijo visoke ločljivosti, IR spektrometrijo in jedrsko magnetno resonanco potrdili identiteto in čistoto.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-24 08:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121725</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 76760</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
