<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Politike naturalizacije v državah Evropske unije</dc:title><dc:creator>Košar,	Martina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rogelj,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>državljanstvo</dc:subject><dc:subject>naturalizacija</dc:subject><dc:subject>zahtevnost postopka</dc:subject><dc:subject>razvrstitev</dc:subject><dc:description>Vse večje priseljevanje, ki ga lahko pričakujemo v prihodnosti znotraj Evropske unije, nas je spodbudilo k preučevanju naturalizacijskih postopkov v državah članicah. Pri tem smo se osredotočili na dojemanje koncepta državljanstva znotraj sodobnih evropskih integracijskih procesov. Preverili smo, kakšno vlogo ima Evropska unija pri oblikovanju nacionalnih zakonov, in spoznali, da imajo države visoko mero avtonomnosti. Na podlagi strokovne literature in preliminarnega pregleda nacionalnih zakonodaj smo oblikovali nabor najpogosteje uporabljenih meril v postopku naturalizacije. Nato smo za 27 članic Evropske unije ugotavljali, katera izbrana merila države upoštevajo v naturalizacijskih postopkih. Pri tem smo razlikovali tri tipe naturalizacij: navaden naturalizacijski postopek, naturalizacijski postopek za partnerja in naturalizacijski postopek za osebo s statusom begunca. Na podlagi pridobljenih podatkov smo države razvrstili glede na zahtevnost naturalizacijskih postopkov. V zadnjem delu magistrskega dela smo ugotavljali povezanost med zahtevnostjo naturalizacijskih postopkov in številom podeljenih državljanstev. Ugotovili smo, da povezanost med njima ni zelo močna. Na podelitev državljanstva namreč vplivajo še drugi politični, družbeno-ekonomski in kulturni dejavniki.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-23 07:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121699</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 465946</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
