<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Matematična slikanica o geometrijskih likih kot didaktični pripomoček v 1. razredu</dc:title><dc:creator>Ivančič,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Manfreda Kolar,	Vida	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Podobnik,	Uršula	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>matematična slikanica</dc:subject><dc:description>Slikanice so zelo pomembne pri vzgoji in izobraževanju otrok. Ob njih se lahko preselijo v svet iluzij in domišljije, ob tem pa se tudi učijo. Poučne slikanice lahko uporabljamo pri skoraj vseh učnih predmetih, ne samo pri slovenskem jeziku. Pri slikanicah sta pomembni tako besedilo kot tudi ilustracija, predvsem pa njuno povezovanje in dopolnjevanje. Pri učencih v 1. razredu je glavna ilustracija, besedilo pa jo le dopolnjuje. Pri pouku matematike lahko uporabimo veliko didaktičnih pripomočkov in eden izmed njih je tudi matematična slikanica. Ob njeni uporabi se pri pouku matematike odpre veliko možnosti za medpredmetno povezovanje, popestritev pouka in motiviranje učence za delo. Poleg tega pa učenci razvijajo tudi pozitiven odnos do predmeta.
V magistrskem delu smo zajeli načela pouka matematike, reprezentacije, motivacijo in medpredmetno povezovanje pri pouku matematike. Osredinili smo se na sklop geometrija in merjenje, za katerega smo se odločili zaradi abstraktnih in posledično težje razumljivih učnih vsebin, pojmov. Poznamo več vrst didaktičnih pripomočkov, ki jih uporabljamo pri pouku matematike, med katere uvrščamo tudi matematično slikanico. V teoretičnem delu smo opisali slikanice na splošno, njihovo definicijo, delitev, fizične lastnosti, ilustracijo ter interakcijo med besedilom in ilustracijo, ki je njihova značilnost. Posebno pozornost pa smo namenili tudi matematičnim slikanicam, predstavili nekatere izmed njih o geometrijskih likih ter povzeli projekt MASLIK ter druge raziskave. Geometrijske like smo pregledali tudi iz perspektive likovne umetnosti.
Empirični del je sestavljen iz treh delov. Najprej smo v 1. razredu izvedli 4 ure matematike na temo geometrijskih likov. Sledili sta uri likovne umetnosti, v katerih so učenci ilustrirali zgodbo Pošastko Ludvik v Likariji. Ob združitvi besedila in ilustracij učencev je nastala matematična slikanica, ki so jo izbrani učitelji uporabili kot didaktični pripomoček pri pouku matematike. Učne ure smo opazovali in si opažanja beležili. Zanimalo nas je, v katerem delu učne ure so uporabili matematično slikanico, na kakšen način so le-to vključili v pouk, katere dejavnosti so izvedli v uri ter kako so se na slikanico odzivali učenci. Ob koncu ure smo od učiteljev izvedeli še, kako so se lotili načrtovanja ter kakšno stališče imajo do matematične slikanice kot didaktičnega pripomočka.
Učitelji so matematično slikanico večinoma uporabili pri pouku matematike ali pri povezovanju matematike z likovno umetnostjo ali slovenskim jezikom. Slikanica je na učence vplivala pozitivno, motivacijsko. Zanimivo je, da niti eden od učiteljev, ki so sodelovali v raziskavi, še ni uporabil slikanice za pomoč pri poučevanju matematičnih pojmov, vendar bi jo v prihodnosti uporabil še kdaj. Raziskava na področju matematične slikanice je pomembna za razvijanje novih pristopov pri poučevanju matematike, ter za spodbudo učno nemotiviranih učencev, na njim prijazen, igriv način. 
Rezultati raziskave nudijo ideje o različnih načinih uporabe matematične slikanice pri pouku, poleg tega pa spodbudijo učitelje, da večkrat uporabijo matematične slikanice kot didaktični pripomoček pri razvijanju matematičnih pojmov, za popestritev ur ter krepitev pozitivnega odnosa učencev do predmeta matematike.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-23 07:31:48</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121696</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 33657603</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
