<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv postavitve izhodišča na sistematične in naključne nastavitvene napake pri obsevanju raka glave in vratu</dc:title><dc:creator>Lenko,	Helena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Peterlin,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Strojan,	Primož	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>radioterapija glave in vratu</dc:subject><dc:subject>bolnikovo izhodišče</dc:subject><dc:subject>nastavitvene napake</dc:subject><dc:description>Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti morebiten vpliv izbire izhodišča (na bolnikovi glavi ali vratu) na sistematične in naključne nastavitvene napake pri obsevanju raka glave in vratu in posledično izboljšanje kakovosti obsevanja.
Metoda: Popravki nastavitve položajev so bili pridobljeni z uporabo verifikacije kilovoltnega sistema OBI, poravnave 2D/2D in so bili avtomatsko zabeleženi pred vsakim obsevanjem. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana je bilo v letih 2013 in 2014 zabeleženih 3413 takšnih zapisov za 117 bolnikov z rakom glave in vratu, obsevanih z volumetrično modulirano ločno terapijo VMAT na obsevalnem aparatu 8. Pri 75 bolnikih je bilo izhodišče postavljeno v področju glave, pri 42 bolnikih pa v področju vratu.
Rezultati: Standardni odkloni skupinske sistematične napake v vertikalni, longitudinalni in lateralni smeri in rotacije mize so bili 2,5 mm, 2,1 mm, 1,9 mm in 0,43° za izhodišče na bolnikovi glavi in 2,6 mm, 1,8 mm, 1,7 mm in 0,48° za izhodišče na bolnikovem vratu. Naključna napaka vertikalnega, longitudinalnega, lateralnega in rotacijskega popravka položaja je bila 1,8 mm, 1,5 mm, 1,6 mm in 0,62° (glava) ter 2,0 mm, 1,6 mm, 1,5 mm in 0,61° (vrat). Za obe nastavitvi izhodišča je distribucija rotacijskih popravkov pokazala izrazito odstopanje od normalne distribucije. Wilcoxonov test vsote rangov je pokazal statistično pomembno razliko (p &lt; 0,05) med obema nastavitvama izhodišča le pri distribuciji popravkovi položaja v longitudinalni smeri. Izkazalo se je, da so bili položaji premikov v različnih smereh večinoma nepovezani. V primeru rotacijskih popravkov ta nepovezanost izvira iz dejstva, da v 75 % primerov ni bil uporabljen nikakršen popravek. Če upoštevamo samo zapise, pri katerih je bil uporabljen rotacijski popravek, je bilo zaznati šibko povezavo (?B 0,37 za glavo in 0,33 za vrat) med rotacijskim popravkom in lateralnim premikom.
Zaključki: Glede na rezultate nobena nastavitev bolnikovega izhodišča ne kaže jasne prednosti pred drugo.</dc:description><dc:publisher>[H. Lenko]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-22 07:46:41</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121671</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-07</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 102154</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 33659395</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
