<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Bralno-napisovalne težave pri mladoletnikih Prevzgojnega doma Radeče</dc:title><dc:creator>Žnidarič,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zorc Maver,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Košak Babuder,	Milena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>bralno-napisovalne težave</dc:subject><dc:description>Čedalje več otrok in mladostnikov, usmerjenih kot učenci oz. dijaki s posebnimi potrebami, nima zgolj ene težave/motnje, ampak vedno pogosteje govorimo o t. i. komorbidnosti težav. Tako se specifične učne težave branja in pisanja pogosto pojavljajo skupaj z motnjami pozornosti in hiperaktivnosti, nemalokrat pa tudi s čustvenimi in vedenjskimi motnjami.  
V teoretičnem delu magistrskega dela najprej predstavljamo učne težave ter čustvene in vedenjske motnje kot tudi njihovo sopojavljanje (komorbidnost). Podrobneje predstavljamo delovanje vzgojnih ustanov v Sloveniji, saj so v Prevzgojnem domu Radeče, kjer zaposleni ravnajo po ciljih in načelih delovanja vzgojnih zavodov v Sloveniji, mladoletniki in mladoletnice, ki imajo čustvene in vedenjske motnje. Ker smo empirični del izvedli v prevzgojnem domu, ki organizacijsko spada pod Ministrstvo za pravosodje, smo se v teoretičnem delu osredotočili na raziskave, ki so preučevale razširjenost specifičnih učnih težav med zaporniki, še posebej na tiste, ki so zajemale mladostniške prestopnike. Prevzgojni dom Radeče je edina vzgojna ustanova v Sloveniji, ki jo financira Ministrstvo za pravosodje in ne Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Zaradi tega smo v teoretičnem delu skušali prikazati obe strani delovanja in organizacije doma. 
Glavni cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, ali so med mladoletniki Prevzgojnega doma Radeče pogosteje prisotne specifične učne težave branja in pisanja kot med njihovimi vrstniki. Predvsem nas je zanimalo, ali pri katerih mladoletnikih specifične motnje branja in pisanja v preteklosti niso bile odkrite. Za ugotavljanje prisotnosti suma na disleksijo smo pri petih mladoletnikih izvedli Preizkus ugotavljanja rizičnosti za disleksijo, vendar suma pri testirancih nismo odkrili. To smo nato potrdili tudi z vprašalnikom, s katerim smo želeli ugotoviti, kakšna je zgodovina učnih težav pri mladoletnikih. Spraševali smo, ali so bili v osnovni šoli usmerjeni kot učenci s posebnimi potrebami ter s kakšnimi težavami pri učenju so se srečevali. Ker nas je zanimalo, kako se s pojavnostjo specifičnih učnih težav spopadajo v domu, smo izvedli polstrukturirani intervju z učiteljico, ki poučuje mladoletnike v domu. Ugotovili smo, da se s specifičnimi učnimi težavami redko srečujejo oz. da jih nimajo.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-21 08:12:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121648</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 33287171</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
