<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Rothko, Malevič, Platon (na križarjenju)</dc:title><dc:creator>Jeraj,	Juš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolar,	Mladen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>umetnost</dc:subject><dc:subject>filozofija</dc:subject><dc:subject>metafizika</dc:subject><dc:subject>pomorstvo</dc:subject><dc:subject>platónski turizem.</dc:subject><dc:description>Zdelo se mi je, da lahko nekaj povem o tisti umetnosti, ki se spretno izogiba besedam in
ji besede nekako ne pristojijo, brez da zaidem v romantične, patetične in mistične
formulacije. Vse skupaj se je začelo z Rothkom — abstraktnim, nefiguralnim slikarjem,
ki sklada veličastne barvne štirikotnike. Te slike gledamo kot čisto prezenco nečesa
nebesednega. Ideja se je razvijala in najprej se je pridružil Platon, ki v svoji Državi
umetnost prežene. Za njim je sledil Malevič s svojim Črnim kvadratom na belem ozadju,
ki je Rothku po definiciji podoben (ista reč v črno belem), a mu je hkrati povsem
nasproten: Črni kvadrat je koncept. Iz tega nasprotja se je razvila misel, ki se ne boji
ustavljati pri metafizičnih parih: umetnost-filozofija, mit-logos, čustva-razum itd. Preko
Wajcmana, Heideggra, Derridaja in Schellinga spor med umetnostjo in filozofijo še
poglabljam, toda na koncu afirmiram obe, tako da naloga dobi dva konca. A glavni lik je
v resnici Platon, ki doživi zanimiv dramatični lok. Začnemo klasično, z njegovim
izgonom umetnikov, za kar mu požugamo s prstom, ga oštejemo in preženemo, a na
koncu se Platon vrne. Izkaže se, da je še vedno nesmrten. Njegovo vračanje, ki traja že
2500 let, temelji na določeni dvoumnosti v Platonu samem. Skratka: Dva slikarja, dva
Platona in dva konca na ladji, ki se odloča med prvo in drugo plovbo.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-19 08:15:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121599</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 465875</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
