Rothko, Malevič, Platon (na križarjenju)Jeraj, Juš (Avtor) Dolar, Mladen (Mentor) umetnostfilozofijametafizikapomorstvoplatónski turizem.Zdelo se mi je, da lahko nekaj povem o tisti umetnosti, ki se spretno izogiba besedam in ji besede nekako ne pristojijo, brez da zaidem v romantične, patetične in mistične formulacije. Vse skupaj se je začelo z Rothkom — abstraktnim, nefiguralnim slikarjem, ki sklada veličastne barvne štirikotnike. Te slike gledamo kot čisto prezenco nečesa nebesednega. Ideja se je razvijala in najprej se je pridružil Platon, ki v svoji Državi umetnost prežene. Za njim je sledil Malevič s svojim Črnim kvadratom na belem ozadju, ki je Rothku po definiciji podoben (ista reč v črno belem), a mu je hkrati povsem nasproten: Črni kvadrat je koncept. Iz tega nasprotja se je razvila misel, ki se ne boji ustavljati pri metafizičnih parih: umetnost-filozofija, mit-logos, čustva-razum itd. Preko Wajcmana, Heideggra, Derridaja in Schellinga spor med umetnostjo in filozofijo še poglabljam, toda na koncu afirmiram obe, tako da naloga dobi dva konca. A glavni lik je v resnici Platon, ki doživi zanimiv dramatični lok. Začnemo klasično, z njegovim izgonom umetnikov, za kar mu požugamo s prstom, ga oštejemo in preženemo, a na koncu se Platon vrne. Izkaže se, da je še vedno nesmrten. Njegovo vračanje, ki traja že 2500 let, temelji na določeni dvoumnosti v Platonu samem. Skratka: Dva slikarja, dva Platona in dva konca na ladji, ki se odloča med prvo in drugo plovbo.20202020-10-19 08:15:19Magistrsko delo/naloga121599VisID: 465875sl