<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Fruit characteristics and metabolite composition in differently pigmented parts of strawberry fruits (Fragaria x ananassa Duch.)</dc:title><dc:creator>Novljan,	Monica	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mikulič Petkovšek,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>strawberry</dc:subject><dc:subject>uneven ripening</dc:subject><dc:subject>primary metabolites</dc:subject><dc:subject>secondary metabolites</dc:subject><dc:subject>fruit ripening</dc:subject><dc:subject>green tip</dc:subject><dc:subject>white shoulder</dc:subject><dc:subject>physiological disorder</dc:subject><dc:description>Neenakomerno zorenje jagod je pojav, pri katerem del plodu žlahtnega jagodnjaka (Fragaria × ananassa Duch.) ne dozori. Nezreli del se lahko pojavi na vrhu pri čaši ploda ali na konici plodu. Težava je še razmeroma neraziskana, zato smo želeli z našo raziskavo primerjati lastnosti ter vsebnosti primarnih in sekundarnih metabolitov v enakomerno obarvanih in neenakomerno obarvanih plodovih. V raziskavi smo primerjali plodove dveh sort, 'Clery' in 'Asia'. V prvem delu raziskave smo želeli ugotoviti vpliv termina pridelave na vsebnosti metabolitov v plodovih, primerjali smo jagode obrane v pomladanskem in jesenskem času. Ugotovili smo, da čas obiranja ne vpliva na barvo in trdoto plodov, vpliva pa na vsebnost metabolitov (SS, skupni sladkorji, organske kisline, vitamin C, fenolne spojine). V drugem delu raziskave smo primerjali različno obarvane dele plodov. Ugotovili smo, da, bolj obarvani deli plodu vsebujejo več topne suhe snovi, sladkorjev, vitamina C in fenolnih spojin in manj organskih kislin ter imajo manjšo trdoto. Spomladanski plodovi sorte 'Asia', pri kateri se je neenakomerno zorenje kazalo v obliki »zelene konice« na plodu, so imeli največjo vsebnost sladkorjev ravno v belem delu. Domnevamo, da je v zeleni nedozoreli konici plodu motena encimska aktivnost in normalno kopičenje sladkorjev, medtem ko to ni opazno v belem delu ploda pri čaši, vendar so za potrditev te domneve potrebne dodatne raziskave.</dc:description><dc:publisher>[M. Novljan]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-14 14:09:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121539</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 634.75:581.134(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 183781</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 32241411</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
